Na Kolesarski zvezi Slovenije ni samo cestno kolesarstvo, pravi Pavel Marđonović. FOTO: KZS/Damjan Žibert
Tadej Pogačar in predsednik KZS Pavel Marđonović med sprejemom v Komendi FOTO: Jure Eržen
Dr. Ivan Šmon, predsednik uprave Elektro Gorenjska FOTO: Jože Suhadolnik
Kolesarska zveza Slovenije je za 31. januarja razpisala volitve za predsednika zveze. Kandidata sta samo dva, Pavel Marđonović, trenutni predsednik, in njegov izzivalec Ivan Šmon. Delo Marđonovića že poznamo, saj je bil na tem položaju zadnje štiri leta. Ivan Šmon pa je še neznanka, čeprav je podjetje Elektro Gorenjska, čigar predsednik uprave je, že vrsto let eden izmed glavnih sponzorjev kranjskega kolesarskega kluba. Torej, približno ve, kako kolesarski šport deluje.
In vendar, vse bi bilo lepo in prav, če se v slovenskem kolesarskem svetu ne bi pojavljali dvomi, ali je izzivalec primeren za predsedniški stolček v trenutno najbolj popularnem športu v državi. Slišijo se celo namigi, da v izbor posega celo slovenska politika, ker je ravno ona zaslužna, da se bo v Sloveniji letos zgodilo evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu ter da bo slovita francoska pentlja startala na slovenskih cestah.
Predsednik naj bi se vseskozi vtikal v aktivnosti KZS in odbora za cestno kolesarstvo! Predsednik je za to na stolčku, da »rihta« denar in sponzorje, v vse ostalo pa naj se ne vtika, je prepričanje nekaterih »ljubiteljev« kolesarskega športa. Marđonović odgovarja, da noben predsednik ne bi pristal na tako delovanje v zvezi, kajti sponzorska sredstva niso namenska (tako kot ostala), in seveda so potrebna usklajevanja, kam se sredstva namenijo.
Očitajo mu, da sredstva, pridobljena na račun cestnega kolesarstva, deli med gorske kolesarje in amaterske kolesarje. Marđonović odgovarja, da Odbor za gorsko kolesarstvo nikoli ni prejemal denarja iz sponzorskih sredstev, (samo opremo, oblačila, vozila, prehrana, kar ne bi smelo biti sporno), celo predsednik Odbora za cestno kolesarstvo se je strinjal, da se del sponzorskih sredstev nameni gorskim kolesarjem. Amaterski kolesarji so dobili oblačila in 10.000 evrov za odpravo na svetovno prvenstvo v Avstraliji. Hkrati pa je Marđonović dodal, da amaterji v KZS s članarinami in nakupom licenc, doprinesejo skoraj 50 tisoč evrov letno.
Pavlu Marđonoviću očitajo, da sam hodi k ministru Hanu! Iz tega je razumeti, da po denarna sponzorska sredstva lahko hodi sam in je lahko trmast, ter soler, če pa gre k ministru, bi pa moral imeti s sabo »vodonoše«, če uporabim kolesarski izraz. Marđonović odgovarja, da nikoli ni šel sam (tudi če bi šel, to ne bi smelo biti sporno, pravi), in dodaja, da je na sestanek z ljubljanskim županom vabil tudi Bogdana Finka in Roka Lozeja, vendar se nista odzvala.
Zdajšnjega predsednika KZS Pavla Marđonovića smo povabili k pogovoru, ker nam ni vseeno, kdo bo prvi človek zveze v prihodnje, še najmanj pa si želimo popolnega novinca v kolesarskem svetu. Tu se moram popraviti, kajti novinarjev spomin seže tudi štiri leta nazaj, ko je na predsedniškem stolčku zdaj, na žalost, pokojnega Tomaža Grma nasledil takrat za mnoge popolni novinec v kolesarskem svetu Pavel Marđonović. In vendar, Kolesarska zveza potrebuje predsednika, ki se najbolje zaveda, da na zvezi ne obstaja samo cestno kolesarstvo, temveč še druge kolesarske discipline, ki nujno potrebujejo napredek. Tega se je Pavel štiri leta zelo dobro zavedal.
Pavel Marđonović: Za kandidaturo sem se odločil v času, ko je zveza pred pomembnimi odločitvami in velikimi projekti. Ne kandidiram iz osebnih ambicij, temveč iz odgovornosti do zveze, klubov, športnikov in vseh, ki soustvarjate slovensko kolesarstvo.
V preteklem mandatu smo dosegli izrazit razvojni preboj. Kolesarska zveza Slovenije je danes organizacijsko, finančno in mednarodno bistveno močnejša, kot je bila ob začetku mandata. Napredek ni bil naključen, temveč rezultat načrtnega dela, jasnih odločitev in prevzemanja odgovornosti tudi v zahtevnih okoliščinah.
Pri ocenjevanju dela zveze je pomembno, da posameznih odločitev in dogodkov ne presojamo ločeno od celotnega mandata. Razvoj je dolgoročen proces, v katerem so bila zavestna vlaganja, strateške usmeritve in odločitve, ki so zahtevale pogum vseh. Ključno je, da so bili koraki usmerjeni v krepitev temeljev zveze in ustvarjanje stabilnih pogojev za prihodnost.
Danes se moramo vprašati, kakšno zvezo želimo v prihodnjih letih. Temeljite in nenadne spremembe bi v občutljivem trenutku pred velikimi mednarodnimi projekti pomenile tveganje za odnose, finančno stabilnost in zaupanje partnerjev. Prepričan sem, da je bolj odgovorna pot »evolucija« – nadaljevanje začrtane smeri, nadgradnja doseženega in odprava pomanjkljivosti na trdnih temeljih, ki smo jih postavili.
Odločitve v Kolesarski zvezi Slovenije morajo temeljiti na razumevanju sistema, športa in njegovih posebnosti, ne na zunanjih interesih ali agendah. Zveza je preveč pomembna za slovensko kolesarstvo, da bi bila del političnih ali drugih interesnih vplivov.
Projekti zahtevajo preverjene odnose s sponzorji in deležniki, zaupanje mednarodne zveze ter jasno in odgovorno vodenje. Takšni projekti ne dopuščajo eksperimentiranja, ampak kontinuiteto, odgovornost in izkušnje. Moja kandidaturna vizija je naravna izbira stabilnosti, nadaljevanje dela, ki je zvezo pripeljalo do večje finančne moči, prepoznavnosti in ugleda doma in v tujini, ter možnost izvedbe nujnih izboljšav, na področju organizacije, pravne ureditve in notranjih procesov, brez pretresov.
V zadnjih štirih letih se je proračun zveze povečal z 800.000 evrov na več kot 2,1 milijona letno. Posebno smo razvili sponzorske prihodke, ki so narasli s približno 100.000 evrov na 900.000 evrov letno. 90 odstotkov rasti sponzorskih sredstev je posledica mojega neposrednega angažmaja pri gradnji in vzdrževanju partnerstev. Z dolgoletnimi izkušnjami iz gospodarstva smo zvezo vodili bolj strukturirano in operativno naravnano, kar se odraža v stabilnejšem financiranju in večjem zaupanju partnerjev.
Izboljšali smo plačilno disciplino, prešli s plačilnih rokov 3-6 mesecev na 1-2 meseca, sklenili večletne sponzorske pogodbe z naraščajočimi letnimi sredstvi, stabilizirali društveni sklad in zagotovili obvladljivo finančno poslovanje tudi ob večjih vlaganjih. Temelji za prihodnje delovanje so danes stabilni, zaupanje sponzorjev in mednarodnih institucij pa je močno.
Razbremenili smo klube, na primer gorskokolesarskim klubom ni treba prispevati dodatnih sredstev za pisarno zveze. S sponzorskimi sredstvi smo zagotovili oblačila za prosti čas, športno prehrano, tekmovalne drese in razširjen vozni park. Pri razvoju panog smo sledili uravnoteženosti, posebna pozornost je bila namenjena amaterskemu in parakolesarstvu, ki sta pomembna za širino in finančno stabilnost zveze.
Okrepili smo delovanje pisarne in zagotovili reprezentativne in funkcionalne prostore za delo, skladiščenje in logistiko. V prihodnjem mandatu bo ključna dodatna profesionalizacija operativnega vodenja, jasnejša delitev odgovornosti in izboljšanje notranjih procesov, da bo organizacija učinkovita, pregledna in stabilna.
Okrepili smo vse reprezentance, izboljšali pogoje za priprave in tekmovanja, posebej opremo, logistiko in strokovno podporo. Pridobili smo evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2026, kar je dokaz zaupanja evropskega in mednarodnega kolesarskega okolja. Prav tako sodelujemo pri projektu starta dirke po Franciji, kjer Slovenija kandidira za gostiteljstvo.
Usmerjeni bodo v sistemsko utrditev doseženega in reševanje odprtih izzivov. Ena ključnih nalog bo posodobitev statuta za večjo pravno varnost in učinkovitejše delovanje organov. Poseben poudarek bo na:
Verjamem v odprt dialog, izmenjavo pogledov in sodelovanje. Za vsa vprašanja, tako o preteklosti kot prihodnjem vodenju, sem vedno na voljo, osebno, po telefonu ali e-pošti. Moja vizija temelji na zaupanju, odgovornosti in skupnem cilju: dolgoročno uspešno slovensko kolesarstvo, je zaključil trenutni predsednik KZS Pavel Marđonović.
Znano je tudi, kako se je na Kolesarski zvezi Slovenije predstavil tudi drugi kandidat, izzivalec, dr. Ivan Šmon, MBA. Njegov program temelji na stabilnosti, strokovnem vodenju in razvoju slovenskega kolesarstva, od mladih talentov do največjih mednarodnih projektov.
Šmon poudarja, da kandidira iz strasti do kolesarstva in osebne odgovornosti do klubov, športnikov in celotne skupnosti. Poudarja, da mora biti KZS stabilna, strokovna in odprta organizacija, ki klubom omogoča razvoj, prihrani čas in zagotavlja jasne informacije.
Poseben poudarek kandidata je razvoj mladih kolesarjev in kolesark ter ženskega kolesarstva. Med ključnimi ukrepi so vzpostavitev regijskih razvojnih centrov, jasne poti razvoja od kategorije U11 do U23, stabilni kriteriji za reprezentance, strokovna podpora mladim (tehnika, psihologija, regeneracija), večletni program za žensko kolesarstvo, izobraževanje strokovnega kadra, predvsem mehanikov.
V cestnem kolesarstvu želi uvesti dve etapni in dve enodnevni UCI mladinski dirki, kar omogoča razvoj slovenskih mladincev in mladink doma. Pri velodromskem kolesarstvu pa si prizadeva za udeležbo Slovenije v olimpijskem programu Los Angeles 2028 z dolgoročnim načrtom priprav in podpore.
Šmon poudarja, da sta Evropsko prvenstvo 2026 in Grand Départ Tour de France 2029 največja projekta v zgodovini slovenskega kolesarstva. KZS bo v teh projektih delovala kot strokovni partner, klubi pa bodo vključeni v organizacijo, promocijo, logistiko, prostovoljstvo in razvoj mladih.
Kandidiram zato, ker je kolesarstvo moj najljubši šport, moj življenjski slog in moja osebna strast. Po duši sem športnik: začel sem s tekom, nadaljeval z gorskim tekom, nato je prišlo gorsko kolesarjenje, danes pa sem povsem predan cestnemu kolesarstvu. Kolesarstva ne spremljam od zunaj – v njem živim vsak dan, na cesti, na treningih, na prireditvah in v odnosu do ljudi, ki to skupnost nosijo. Ivan Šmon
Predvidljivost in urejenost: jasni postopki, pravočasne informacije, posodobljen statut, digitalizacija licenc in pregledno finančno vodenje.
Strokovno vodenje in partnerski odnos: redni forumi s klubi, okrepljena komunikacija, več sodelovanja in manj improvizacije, podpora trenerjem in mladim strokovnjakom.
Vključevanje klubov v največje projekte: EP 2026, Grand Départ 2029 in priprave na olimpijski nastop v velodromskem kolesarstvu.
Šmon želi Kolesarsko zvezo Slovenije razviti kot stabilno, strokovno in vključujočo organizacijo, ki podpira vse panoge: cestno, gorsko, velodromsko in BMX kolesarstvo. Njegova vizija temelji na odprtosti, transparentnosti in sodelovanju z vsemi deležniki: trenerji, sodniki, organizatorji, občinami in državo.
»Kolesarstvo je moje veselje, moja strast in moja osebna zgodba. Kandidiram, da ustvarimo stabilno zvezo, izpeljemo EP 2026, izvedemo Grand Départ 2029 in zgradimo močno, razvojno usmerjeno kolesarsko skupnost,« je poudaril dr. Šmon.
Dosedanje natolcevanje gre v prid Ivanu Šmonu, češ da je »politično podprt«. Marđonović, pa ne bi rad predal začetega napredka, ki ga je ustvaril v zadnjih štirih letih. Kot sam pravi, se mu zdi precej zaman, da bi nekdo drug užival njegove sadove, ki jih je z ljubeznijo do vsega kolesarstva, ne samo cestnega, ki trenutno tako izstopa v Sloveniji in svetu, in vztrajnostjo pridelal sam z dobro pomočjo sodelavcev iz KZS.
Copyright © Slovenske novice 2025. Vse pravice pridržane.
