Oblak, Jelovac in Račič
 leta čakali na zavrnitev

LJUBLJANA – Nešteto primerov je, ko ljudje nergajo zoper neučinkovitost javne uprave oziroma državnih organov. O slepi ulici državne birokracije govori tudi (ne)izvajanje zakona o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge. Izjemne pokojnine za ljudi s posebnimi dosežki s področja kulture, znanosti in športa danes prejema 234 ljudi. Med temi izplačujejo zgolj 11 izrednih pokojnin za nekdanje uspešne športnike, kulturnikov pa je daleč največ (151).

Med športniki so njeni prejemniki košarkarji Ivo Daneu, Borut Bassin in Aljoša Žorga, telovadca Miro Cerar in Martin Šrot, atleta Dragica Stamejčič Pokovec in Stanko Lorger, smučarski skakalec Jože Šlibar, športni funkcionar Zvone Zanoškar, šahist Bruno Parma in družina pokojnega alpinista Janeza Jegliča. Pokojnine dodeli vlada na podlagi predloga ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ).

No, že od marca 2011 na tem področju vlada status quo, saj po mnenju Računskega sodišča Republike Slovenije obstoječa zakonodaja ni primerna. RS se je namreč konec leta 2010 spotaknilo ob nadzor, ki ga pri izplačevanju teh pokojnin opravlja ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve; to namreč kontrolira poslovanje zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri obračunu izjemnih pokojnin. Označilo ga je za neučinkovitega.

Branko Oblak je bil leta 1974 v idealni enajsterici svetovnega prvenstva nogometašev v Nemčiji. Foto: Igor Mali

Osmoljena deseterica Konec leta 2009, ko je bil zakon o izjemnih pokojninah še v veljavi, je do zadnjega, vladnega sita za dodelitev izjemne pokojnine prišla deseterica zaslužnih na športnem področju, a so ostali praznih rok. To so bili Viktor Krevsel (odbojka), Janez Gorišek (konstruktor Planice), Alojz Colja (veslanje), Edvard Vecko (namizni tenis), Tone Vogrinec (smučanje), Anton Pavel Videnšek (športno modelarstvo), Marijana Lubej, Jože Hladnik, Marko Račič (vsi atletika) in Marjana Homar Bremec (košarka). Očitno je ekonomska kriza že takrat opravila svoje.

Trije nekdanji športni asi, nogometaš Branko Oblak, košarkar Vinko Jelovac in atlet Marko Račič, so v letih 2007 in 2010 na MIZŠ poslali prošnje za odobritev izjemne pokojnine, z ministrstva pa jim niso odgovorili do letošnjega septembra (!?). Naposled so se zganili samo zaradi tega, ker so vsi trije poslali zahteve za odgovor v skladu z zakonom o upravnem sporu. Kajpada so vsi trije dobili enak, suhoparni in že kar domačijski odgovor: »Obveščamo vas, da je dodeljevanje izjemnih pokojnin že kar nekaj časa ustavljeno, saj po mnenju računskega sodišča...« Pod dopis sta podpisana sekretarka MIZŠ Helga Brigita Kočevar in vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za šport Darko Repenšek. Da bi se vsaj vljudno opravičila za pet- in osemletno ignoriranje prošenj, je očitno preveč pričakovati. Športne legende tega raje ne komentirajo.

Ne mudi se niti ministrici

Omenjeni zakon je torej mrtva črka na papirju, vlada pa je leta 2011 naložila pristojnima ministrstvoma, da pripravita predlog zakona o doživljenjski renti za izjemne dosežke na področju kulture, raziskovalne dejavnosti in športa. Na naše vprašanje o njihovih aktivnostih na tem področju so na MIZŠ odgovorili: »MIZŠ sodeluje z ministrstvom za kulturo, ki koordinira pripravo novega zakona na tem področju, ter z ostalimi ministrstvi, ki so na kakršen koli način vključena v problematiko. Priprava novega zakona se je začela že leta 2011, pri čemer je MIZŠ intenzivno sodelovalo predvsem na področju postavljanja meril za področje športa. Ministrstva so se v mesecu septembru 2015 ponovno sestala ter se strinjala, da je problematiko izjemnih pokojnin oz. zagotavljanja ustrezne pravne podlage zanje treba čim prej urediti, in začela nadaljnje aktivnosti.« Na MK pa so bili kratki, namreč da »skupaj z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport in ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve išče ustrezne rešitve za prihodnje«. Verjetno ne boste povsem zgrešili, če menite, da so v štirih letih temeljito premetavali gradivo s tem primerom. Menda jim je uspelo v tem že olimpijskem ciklusu spraviti skupaj delovno verzijo predloga zakona.

V tej birokratski blokadi moti tudi to, da ministrica za šport Maja Makovec Brenčič še zdaj ni imenovala novega generalnega direktorja direktorata za šport, čeprav je Edvard Kolar ta položaj zapustil že aprila, ko je postal generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS). Kandidatov je šest, 24. septembra pa smo z MIZŠ dobili sporočilo, da bo ministrica ime novega direktorja sporočila v prihodnjih dneh. Po drugi strani športna sfera, zbrana okoli Olimpijskega komiteja Slovenije, pri tem vprašanju sicer nima formalnega vpliva, je pa res, da tudi ne izvaja posebnega pritiska za pospešeno reševanje socialnega položaja nekdanjih asov v tem primeru. »Veljavni zakon se ne izvaja, po naših informacijah pa se novi ne pripravlja oz. OKS kot krovna organizacija civilne športne sfere, torej upravičencev na podlagi veljavnega zakona, k sodelovanju ob morebitni pripravi novega ni bila povabljena,« so sporočili iz OKS. Morda drži teza, da je treba državno blagajno obvarovati pred prošnjami športnih legend, ki so na stara leta za državo postali zgolj potencialni nebodigatreba strošek z izjemnimi pokojninami. 


Ministrica Maja Makovec Brenčič si vzame svoj čas za rešitve na športnem področju. Foto: Jure Eržen

Merila so znana Merila, na podlagi katerih nekdanji športniki lahko zaprosijo za izjemno pokojnino, so v veljavi že od septembra 2002, dokument je podpisala tedanja ministrica Lucija Čok. Kandidati morajo biti nosilci medalj z olimpijskih iger, svetovnih ali evropskih prvenstev v individualnih ali ekipnih športnih disciplinah, ki so v rednem programu OI, ali so dosegli svetovni rekord v članski konkurenci. Za pokojnino lahko zaprosijo tudi enako uspešni v neolimpijskih športih, le da morajo biti prejemniki Bloudkove nagrade, najvišjega priznanja za dosežke na športnem področju pri nas. Kandidati so lahko tudi trenerji in športni delavci, ki so prejeli Bloudkovo nagrado. Višina pokojnine znaša od 75 do 100 odstotkov (odvisno od uspehov) zneska najvišje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Ta znaša nekaj več kot 1700 evrov. Upravičenci ne prejmejo polnega zneska, ampak razliko med svojo redno pokojnino in najvišjo pokojnino.