Pod Poncami 
so vsi prijatelji

PLANICA – S kolonami pločevine, ki vsako leto rinejo proti Planici, je bilo tudi letos enako. Nekaj pred peto uro zjutraj v soboto se je na zadnjem Petrolovem počivališču na avtocestni poti proti Gorenjski, na Hrušici, pred eno blagajno znašlo ducat avtobusov iz Štajerske. Pa ni nihče siknil kaj sočnega, vse je z nekim neopisljivim zanosom vleklo v Planico in vsi so bili potrpežljivi.

Kranjec na noge dvignil vse

Tako je bilo tudi ob vznožju letalnice, pri enem od najbolj prepoznavnih slovenskih vinarjev, Zdravku Mastnaku. Ta je odpiral svoje ustekleničene dobrote, zraven pa so njegovi rezali salame z dolenjskega konca, tako na debelo, da se skozi rezinico ni videlo letalnice. Ta prostor ob šotoru zavarovalnice Triglav za VIP-goste je bil najboljši za popolno spremljanje dogajanja v dolini pod Poncami. Le to nam ni jasno, kje je predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec našel dovolj potrpljenja, da je sprejemal stiske rok tudi takih in drugačnih prisklednikov in pozerjev, ki s športom in marketingom nimajo nič.

Leteči Robert Kranjec je na noge dvignil vse, čeprav je med najstniki najbolj vroče ime Jurij Tepeš. Še zlasti rosnoletne mladenke so kar vzdihovale, ko je šel Jurij s smučmi na rami mimo njih. Nervoze predsednika Smučarske zveze Slovenije Tomaža Lovšeta zavoljo tega nismo opazili, čeprav si je od časa do časa privoščil kakšen nikotinski odmerek.

Vsi prijatelji

Aljoša Branc je pridno drgnil površine smuči naših orlov in tistih iz drugih gnezd, ki na svoje čevlje pripenjajo elanovke, vmes pa mu je kakšno prišepnil Gorm Johansson, norveški mazač smuči, ki je devet let delal za Team Norge, potem pa zaradi menjave trenerja izgubil delo. Že naslednje leto naj bi bil na voljo naši reprezentanci: »Tako jim bom namazal smuči, da jih še kamere ne bodo ujele,« je dejal Norvežan, ljubitelj skokov in dobre kapljice. Tu je znan tudi po tem, da je iz hotela Kompas iz Kranjske Gore pred leti namesto v bližnji bar odromal v Italijo, kjer so ga zaustavili karabinjerji.

Pod Poncami je bila tudi Leena Jerončič, ki je pred ducat leti iz Laponske prišla pod Alpe dahnit usodni da, pa trener hokejistov Olimpije Hannu Järvenpää. Ko smo ga peljali na vrh letalnice in potem ob njej do izteka, je dejal le: »Saj so nori.« Mislil je na te, ki gredo prek šance dol v dolino, in na planičarje, ki so večinoma kibici za rdeče železarje, pa so mu vsi stiskali roko in mu ponujali požirek domačega. Ob planiškem prazniku smo pač vsi prijatelji.