Pogovor z Luko Dončičem: Vem, da moram stati trdno na tleh

Biser evropske in svetovne košarke, kot pišejo na spletni strani evrolige, poznajo že vsi od Aljaske do Avstralije. Luka Dončić zvezdnik, ki to ni, je v pogovoru iskren in povsem običajen mladenič. Pri 18 letih pa vseeno zelo zrel in preudaren. Priznava, da predvsem zaradi družine, trenerjev in prijateljev. Ti so še vedno ostali isti, kot so bili. Mnogokrat pridejo na obisk v Madrid, kjer Luka brani barve Reala. »Mnogi bi mislili, ko pridejo na obisk in gremo na večerjo, vse plačam jaz, ker največ zaslužim. Pa nikoli ni tako, vedno razdelimo, kar je zelo pomembno. Jaz sem samo eden izmed njih. Nihče ni drugačen,« pravi Dončić in dodaja, da ga tudi zbadajo, se šalijo in so povsem običajni.

»Ne obravnavajo me nič drugače kot ostale. Tako vem, da so pravi prijatelji,« je povedal za euroleague.net.

Trening je kot hrana

Dončič, ki je v najstniških letih osvojil dva naslova prvaka z Realom in postal evropski prvak s slovensko reprezentanco, si želi le uživati v košarki in to je po njegovem recept za uspeh: »Bolje igram, če ne razmišljam, kaj, če bi naredil to, kaj, če zgrešim ta met.«

Ob talentu pa je seveda pomembno še nekaj. »Trening, trening, trening,« dodaja Ljubljančan na začasnem delu v španski prestolnici, ki trening primerja z nujnostjo dobrega prehranjevanja. 

Slaven, a normalen

Ne skriva, da je slaven, a ga to ne zmede: »Lahko bi naredil veliko napak. Potem ko postaneš slavnejši, se vse lahko zgodi. A jaz vem, da moram stati trdno na tleh in da me čaka dolga pot.«

Večno bo hvaležen svojemu prvemu trenerju pri Olimpiji Jerneju Smolnikarju, tudi zaradi strogosti. »Zame je zelo pomembna oseba. Spomnim se, nekega dne, ko sem dobil slabo oceno v šoli, mi ni dovolil trenirati. Za kazen! Od takrat naprej so bile moje ocene vedno dobre. Samo zato, da bi lahko treniral,« je še razkril Luka Dončić.