Poslovil se je Janez Aljančič

Pri 87 letih je po težki bolezni umrl prvi predsednik Atletske zveze Slovenije (AZS) po osamosvojitvi Janez Aljančič, je krovna atletska zveza zapisala na svoji spletni strani. Po predsedovanju je bil tudi član upravnega odbora AZS, leta 2008 pa je postal tudi njen častni član.

Aljančič je bil predsednik domače atletske zveze med letoma 1992 in 1997. Leta 2008 je od Državnega sveta Republike Slovenije prejel priznanje za izjemne dosežke na področju prostovoljstva.

»Žal sporočamo žalostno vest, da nas je v 88. letu starosti po težki bolezni zapustil Janez Aljančič, ki je bil vse življenje predan atletiki, za svoje volontersko delo v športu pa je prejel številne nagrade doma in po svetu,« je v spomin na Aljančiča zapisala krovna zveza.

Janez Aljančič FOTO: Aleš Černivec/Delo

Aljančič je od Evropske in Svetovne atletike prejel plaketo za zasluge oziroma najvišje odlikovanje za delo v atletiki obeh krovnih zvez. Od leta 2011 je bil tudi častni član Evropske atletike.

Ukvarjal se je tudi z nogometom

Aljančič se je rodil 18. septembra 1937 v Mariboru. Kot mladenič se je ukvarjal z nogometom, po smučarski nesreči leta 1956 pa se je preselil na atletsko stezo Atletskega kluba Olimpija Ljubljana.

Nastopil je v jugoslovanski atletski reprezentanci ter enkrat postal članski slovenski prvak v teku na 3000 metrov z zaprekami. Pozneje se je po opravljenih izpitih posvetil sodniškemu, trenerskemu in funkcionarskemu delu v atletiki. Med letoma 1969 in 1973 je bil tudi predsednik Atletskega kluba Olimpija Ljubljana.

Aljančič je bil sicer po izobrazbi arhitekt in se leta 1963 po odsluženem vojaškem roku zaposlil v Projektivnem biroju inženirja Stanka Bloudka ter se ukvarjal s projektiranjem športnih objektov po Jugoslaviji. V biroju je preživel 20 let, od tega 12 let v vlogi direktorja.

Leta 1983 je prejel Bloudkovo nagrado za delovanje na področju športnih objektov in volonterskega dela v športu. Po aktivni karieri v atletiki se je posvetil gorništvu. Organiziral je vrsto alpinističnih odprav, med drugim je bil vodja prve jugoslovanske odprave na Mount McKinley.

Kot prvi Slovenec postal član sveta Evropske atletike

V osemdesetih letih se je spet aktivneje vključil v atletiko. Deset let je bil predsednik tekmovalne komisije Teka prijateljstva in Pohoda v Ljubljani. Ob osamosvojitvi države je postal predsednik AZS, leta 1995 pa je kot prvi Slovenec postal član sveta Evropske atletike, kjer je funkcijo opravljal 16 let.

Leta 2004 je v Barceloni prejel zlato veteransko značko Evropske atletike, leto pozneje v Edmontonu pa enako priznanje Svetovne atletike. Leta 2006 je v Lozani prejel še diplomo Mednarodnega olimpijskega komiteja za dolgoletno volontersko delo v športu.