Poslovila se je legenda Hajduka: bolezen mu je že pri 25 letih vzela bleščečo kariero (FOTO)

Ivan Gudelj se je rodil 21. aprila 1960 v Imotskem, odraščal pa je v Zmijavcih. Nogometno pot je začel pri Mračaju iz Runovića, nato pa se je kot mlad fant leta 1975 preselil v Split in oblekel dres Hajduka. Prav tam je v naslednjih letih postal eden najvidnejših nogometašev svoje generacije. Za Hajduk je odigral 362 tekem in dosegel 93 golov, kar je izjemen izkupiček za igralca, ki je večino kariere igral na položaju obrambnega vezista. S splitskim klubom je leta 1979 osvojil naslov jugoslovanskega prvaka, dvakrat pa se je veselil tudi pokalne lovorike, v letih 1977 in 1984.

Gudelj je bil tako dober, da je hitro postal tudi član jugoslovanske reprezentance. Za izbrano vrsto je zbral 33 nastopov in tri gole, nastopil pa je na svetovnem prvenstvu leta 1982 v Španiji in evropskem prvenstvu leta 1984. Leta 1982 je postal tudi najmlajši kapetan v zgodovini jugoslovanske reprezentance, po odličnih predstavah na svetovnem prvenstvu pa se je znašel celo med kandidati za idealno enajsterico turnirja. Zanj se je po poročanju medijev zanimal tudi sloviti madridski Real.

Čudežno ozdravel, nato pa zbolel ponovno

Njegova zgodba pa je ena tistih velikih nogometnih zgodb »kaj bi bilo, če bi bilo«. Ko je bil star komaj 25 oziroma 26 let, se je njegova športna pot nenadoma končala zaradi hepatitisa B. Med tekmo proti Crveni zvezdi se je zgrudil na igrišču, kasneje pa so zdravniki ugotovili, da gre za bolezen, zaradi katere se ni mogel več profesionalno ukvarjati z nogometom. V naslednjih desetletjih je Gudelj o svoji bolezni večkrat javno govoril. Njegova življenjska zgodba je bila toliko bolj pretresljiva tudi zaradi odnosa okolice in strahu pred okužbo – v obdobju po diagnozi se je srečeval tudi z izolacijo in predsodki.

Avgusta 2023 je Gudelj doživel nekaj, kar je takrat odmevalo kot pravo medicinsko presenečenje. Preiskave so pokazale, da v njegovem telesu po 37 letih ni bilo več virusa hepatitisa B. Izvidi KBC Split so pokazali negativen HBsAg in negativen PCR HBV DNA, kar je kazalo na prebolelo dolgotrajno okužbo. Združenje Hepatos je takrat poudarilo, da so takšni izidi redki, vendar mogoči. Gudelj je svojo izkušnjo pozneje uporabljal tudi za pomoč drugim. Postal je prvi hrvaški ambasador za boj proti hepatitisu, svojo zgodbo pa je želel spremeniti v sporočilo upanja za ljudi, ki se soočajo s podobno boleznijo.

Čeprav mu bolezen ni dovolila nadaljevati igralske kariere, Gudelj nogometa ni nikoli zares zapustil. Posvetil se je trenerskemu delu in vodil številne ekipe, med drugim je bil povezan tudi s prvim moštvom Hajduka. Pomemben del njegove poznejše kariere je bilo delo z mladimi hrvaškimi reprezentancami. Med letoma 2005 in 2013 je vodil hrvaško reprezentanco do 17 let, nato pa med letoma 2013 in 2014 še selekcijo do 19 let.

Njegova smrt je še toliko bolj pretresljiva, ker je po desetletjih boja z eno boleznijo v zadnjem obdobju življenja dobil novo, težko bitko. Po poročanju hrvaških medijev so mu pred kratkim diagnosticirali malignega raka, pred nekaj dnevi je bil operiran v zagrebški bolnišnici Dubrava, vendar je bila bolezen že napredovala in mu zdravniki niso mogli več pomagati.