Sedem maratonov, sedem dni, sedem kontinentov

Preteči štiri maratone v petih tednih zanjo ni bilo dovolj, deset v enem letu prav tako ni bilo nič posebnega, ne postavlja se niti s številko 70 najdaljših tekov, kolikor jih je že premagala v življenju. No, Chau Smith je nedavno končno dosegla uspeh, s katerim je zadovoljna, pretekla je sedem maratonov v sedmih dneh na sedmih celinah – pri 70 letih! In po premaganem raku.

Dogajalo se je med 25. in 31. januarjem letos, tekaške prireditve pa je obiskala v Perthu v Avstraliji, Singapurju, Kairu, Amsterdamu, Garden Cityju v državi New York v ZDA, Punta Arenasu v Čilu in na Otoku kralja Jurija na Antarktiki. Vsak dan je vstala, pretekla več kot 42 kilometrov, sedla na letalo in ponovila zgodbo.

»Izziva ni hotela deliti z javnostjo, preden ji ni uspelo preteči zadnjega metra zadnje preizkušnje,« je za CNN zdaj sporočil Steve Hibbs, lastnik specializirane potovalne agencije, ki je organizirala pot in na katero se je podalo še šest drugih maratoncev. Hibbs, tudi sam ekstremni športnik in maratonec, seveda ne more skriti navdušenja nad 70-letnico, ki je bila daleč najstarejša v ekipi, in njenimi neverjetnimi sposobnostmi.

Čeprav je Smithova, kot rečeno, premagala že veliko najdaljših tekov, so bile priprave na izziv, imenovan pot trojne sedmice, nekaj posebnega. »Trenirala sem osem mesecev, v zadnjih štirih sem hodila na res dolge teke, od 24 do 210 kilometrov,« je izdala.

Potovanje je bilo polno tudi drugih nevšečnosti, ne le tistih, povezanih s tekom. V Avstraliji jih je močno opeklo sonce, najbolj na tesno s časom pa je šlo ekipi v Egiptu, saj je imel njihov polet iz Singapurja med postankom v Abu Dabiju zamudo in so skoraj zamudili start. »Imeli smo 10 minut časa, da se v hotelu preoblečemo. A ključ ni hotel odpreti mojih vrat! Jokala sem pred njimi,« je povedala športnica, a ji je kljub temu uspelo natakniti športne copate in v dobrih petih urah preteči 42.195 metrov.

Dokonča čisto vse, kar si zada

Smithova, rojena v Vietnamu, v ZDA pa je prišla leta 1972, pravi, da ni na veliko razglašala, da se bo udeležila poti trojne sedmice, čeprav je vedela, da ji bo uspelo. Očitno je res vztrajna, saj dokonča vse, kar si zada, lani, denimo, je v Tanzaniji pretekla maraton, naslednji dan pa se povzpela še na Kilimandžaro. »Vse življenje že počnem nore stvari. Med odraščanjem v Vietnamu sem veljala za trmastega dekliča, domači niso nikoli vedeli, kaj lahko pričakujejo od mene, vedno sem jim dokazovala, da se lahko kosam z vsemi, predvsem fanti,« pravi z nagajivim nasmeškom.

Maratone je vzljubila v domačem Misuriju v ZDA in kmalu začela obiskovati prireditve v drugih državah po svetu. Bila je tudi na tistem v Bostonu leta 2013, a ga zaradi podtaknjene bombe ni dokončala, no, na kraj zločina se je vrnila čez dve leti in zmagoslavno prečkala ciljno črto. Lani je bila z možem na dopustu v jugovzhodni Aziji in je za svojo dušo tekla na maratonu v Mjanmaru, ki je tedaj tam potekal – pa ne po naključju, vedno namreč spremlja, kje so tovrstne prireditve, in se na oddih odpravi tja: »Nikoli ne grem kam, kjer ni maratona,« pravi tekačica, ki se sicer preživlja z vodenjem kemične čistilnice. Kadar ni v tekaških copatih, dela v njej, tudi po 10 ur na dan, nato pa si gre pretegnit ude. In takoj je življenje lepše: »Imam stresno življenje. Vsak dan delam več kot 8 ur, a počutim se vedno bolje!«

Pogosto teče z možem

Pogosto teče skupaj z možem, ki je prav tako že od mladih nog zaljubljen v tovrstno gibanje in ki jo je takoj podprl v ideji, da se bo udeležila poti trojne sedmice, le skrbelo ga je za njeno zdravje. Podobne pomisleke sta imeli njuni hčeri, a jim je odvrnila, da če se ji bo kaj zgodilo, medtem ko počne nekaj, kar pač najraje počne, bo kljub temu vredno.

No, Hibbs že načrtuje naslednji neverjetni izziv, pot trojne osmice, torej osem maratonov v osmih dneh na osmih celinah, postanek bo imela še na mikrocelini Zelandiji. Smithova seveda resno razmišlja o tem, da se bo prijavila.