Slovenija bo središče svetovne smučarije

KRANJSKA GORA – Kar dva prihodnja vikenda bodo Slovenija, Kranjska Gora in Planica središče svetovne smučarije. Najprej bosta prihodnji konec tedna veleslalomska in za njo še slalomska tekma alpskih smučarjev, slab teden pozneje pa še tekma svetovnega pokala v poletih v dolini pod Poncami.

Več gledalcev v Planici kot pod Vitrancem

Tako tekmovanje za pokal Vitranc kot tudi poleti v Planici so tako imenovana klasična, tradicionalna prireditev s tem, da se jih v marsičem ne da primerjati. Mednarodna smučarska zveza Kranjski Gori rada premika datum prireditve, Planica pa je vsako leto predzadnji konec tedna v marcu – že tu ima prednost. Gledalcev bo v Planici nekajkrat več kot pod Vitrancem, še posebno letos, ko Robert Kranjec in druščina spet skačeta in letita, da se nam Slovencem kar milo stori pri srcu. Precej drugače bo na tekmi svetovnega pokala v alpskem smučanju, kjer od slovenskih smučarjev težko pričakujemo kakšno uvrstitev blizu vrhu. No, morda bi utegnila vsaj malo ogreti slovenska srca v Dol pri Ljubljani priženjeni Gorenjec, slalomist Mitja Valenčič, in veleslalomist iz Tržiča, Janez Jazbec. Verjetno pa lahko pričakujemo množico hrvaških navijačev, ki bodo poskušali v misiji nemogoče rekonvalescenta Ivico Kostelića ponesti do velikega kristalnega globusa.

Zimske olimpijske igre treh dežel

Nekoč je bilo v Kranjski Gori marsikaj drugače. Proga ji je bila bliže, in ne v Podkornu, veliki šef, uradno generalni sekretar pokala Vitranc, pa je bil dolga leta domačin, Kranjskogorčan Vojteh Budinek, direktor hotela Lek. Malo manjši šef je bil Janez Šmitek - Kita, trener in po mnenju mnogih največji poznavalec alpskega smučanja pri nas, ki je z ekipo vzorno skrbel za pripravo prog. Budinek je umrl za posledicami možganske kapi v 68. letu starosti 1999. Istega leta je za vedno odšel tudi oče svetovnega pokala Serge Lang. Vojteh Budinek je bil zadnja leta svojega življenja z dušo in s srcem predan zamisli o skupni organizaciji zimskih olimpijskih iger treh dežel – Slovenije, Avstrije in Italije –, kar je danes, ko je denarja vse manj, spet aktualno.

Slovenci pa smo v Kranjski Gori tudi zmagovali, kar je že mnogo let znanstvena fantastika. Takrat se je tudi število gledalcev močno približalo Planici. Poleg Bojana Križaja, ki je v Kranjski Gori zmagal trikrat, sta se med Slovenci na najvišjo stopničko povzpela zdaj pokojni Rok Petrovič in Jure Košir.

Tragična smrt Petroviča

Rok Petrovič, Ljubljančan, rojen leta 1966, je eksplodiral v sezoni 1985/86, ko je s kar petimi zmagami ter z enim drugim in tretjim mestom več kot prepričljivo kot prvi Slovenec osvojil mali kristalni globus v slalomski razvrstitvi. Nekaterim je šlo krepko v nos, ker je namesto na takrat svetih Elanovih smučal tekmoval na Rossignolovih. Kmalu se je izkazalo, da je bila ta sezona vrhunec kratke smučarske kariere neverjetnega talenta. Na svoje najboljše čase je spomnil le še naslednjo sezono, ko je v Kranjski Gori osvojil drugo mesto, za Bojanom Križajem; že leta 1988 je postavil tekmovalne smuči v kot in se posvetil študiju na ljubljanski fakulteti za šport. Leta 1991 je diplomiral na temo kršitve človekovih svoboščin v športu, jeseni 1993 pa bi moral magistrirati. Tik pred zagovorom magistrske naloge je septembra med potapljanjem pri Veli Luki na Korčuli utonil. Petrovičevi iz Vele Luke izvirajo po Rokovem očetu, karizmatičnem, a tudi kontroverznem doktorju kineziologije Krešu Petroviču, nad potapljanjem pa je sina navdušil prav on, čigar velika ljubezen sta bila potapljanje in podvodni ribolov.

Oče svetovnega pokala je francoski novinar Serge Lang

Alpsko smučanje se po tekmovalni plati po tradiciji sploh ne more primerjati z marsikaterim drugim športom. Začelo se je na začetku tridesetih let prejšnjega stoletja, ko so se v alpskih zimovališčih vse bolj odločali za tekmovanja, med prvimi pomembnimi mejniki pa so vsekakor zimske olimpijske igre leta 1963 v Garmisch-Partenkirchnu, kjer so bile prvič na sporedu tudi alpske discipline. Strmo pa se je začelo alpsko smučanje vzpenjati sredi šestdesetih let z uvedbo svetovnega pokala.

Svetovni pokal mu je dal popolnoma novo razsežnost, zlasti po zaslugi televizije, ki je z obema rokama zgrabila priložnost, da postreže svetu z novo atrakcijo, nad čimer so bili navdušeni tudi prebivalci krajev, katerih lepote je ob tekmovanjih kar mimogrede videlo »pol sveta«. Nič manj ni svetovnega pokala pozdravljala niti smučarska industrija, saj je dobila na malih zaslonih svetovno izložbo za svoje izdelke.

Oče svetovnega pokala je Serge Lang, pokojni francoski novinar, publicist in sodelavec nekaterih francoskih ter švicarskih listov, med njimi vrsto let tudi najbolj znanega športnega dnevnika na svetu, pariškega L'Equipa. Vplivni Francoz je avtoriteto in strahospoštovanje vzbujal že s svojo pojavo oziroma glasom in stasom. Ko je povzdignil glas, so se tresli in žvenketali kozarci ter lestenci, če malce pretiravamo: bil je ogromen dedec, v višino je meril okrogla dva metra, kilogramov je imel krepko čez sto. Za poskus je ogrel prav urednike L'Equipa, ki je že v sezoni 1965/66 neuradno uvedel svetovni pokal. Med svetovnim prvenstvom v alpskih disciplinah poleti 1966 v čilskem smučarskem središču Portillo je Lang prepričal funkcionarje mednarodne smučarske zveze, tako da se je po sezoni 1966/67 že začelo prvo tekmovanje za svetovni pokal v alpskem smučanju. Še ena novinarska legenda svetovnega pokala, naš Jože Dekleva - Pepi, se spominja, da je v času svetovnega prvenstva v Čilu nenehno snežilo, tekme so odpadale, zviti Lang pa je konservativne funkcionarje malodane zaklenil v hotelsko konferenčno dvorano in jih toliko časa prepričeval, da jih je prepričal.

V spomin na legendarnega Sergea Langa (doma je bil iz Alzacije, od tod nemški priimek) mednarodno združenje smučarskih novinarjev pred sezono v Söldnu najboljšemu smučarju minulega tekmovalnega leta vsako leto podeli naziv Skieur d'Or – Serge Lang. Tako je bil zlati smučar 2011 Hrvat Ivica Kostelić, ki je v Kranjski Gori zmagal v slalomu že leta 2003.

Niso pa bili naši tekmovalci Križajevega in poznejših rodov prvi, ki so osvajali točke svetovnega pokala; že leta 1968, se pravi drugo sezono tega tekmovanja, sta Jeseničana Peter Lakota in Blaž Jakopič na tekmovanju v Kranjski Gori osvojila prve točke.