
Galerija

Ko Domen Prevc govori o sezoni in največjih tekmah, ne olepšuje in ne “prodaja” velikih besed. Zato je toliko bolj zanimivo, ko razkrije drobce zgodb iz ozadja. V pogovoru za časnik Delo je povedal, da mu včasih najbolj pomaga, če se umakne daleč stran, na Japonsko.
Šampion je opisal, kako si sredi vratolomnega tekmovalnega ritma pomaga, da ne pregori: »Na nek način se tam spočijem,« je povedal o Japonski. Nekaj ima zanj prav posebno vrednost: »Zaradi časovne razlike ljudje malo težje dostopajo do tebe, kar pomeni, da si malo manj dosegljiv.« Doda še, da si zaradi tega lahko tam »glava malo odpočije od vsega«.
Prepričan je, da se pravo doživetje začne šele, ko preživiš čas z lokalci: »Če želiš doživeti pristno izkušnjo, moraš na Japonskem – pa tudi drugod – iti ven z domačini,« je razkril in povedal, da se z Rjojujem Kobajašijem dobro razumeta. Srečala sta se tudi izven tekmovanj: »Da, enkrat sva šla res skupaj na večerjo, pa še enkrat tudi z Naokijem (Nakamuro),« je povedal in razkril, da so cene v deželi vzhajajočega sonca precej nižje: »Ko pri nas vidiš cenike za govedino kobe in wagyu … Za enako ceno se tam najedo štirje, medtem ko pri nas po mojem za takšno vsoto denarja dobiš zgolj en obrok.«

V pogovoru je Prevc presenetil z zgodbo, ki nima nobene zveze s skoki. Kolega, ki ima doma lipicance, ga je posadil na enega od njih: »Na konju sem bil sploh prvič in moram priznati, da me je jahanje povsem prevzelo,« je razkril. Prevc razloži, da te konj hitro “postavi na svoje mesto” – napetost ne pomaga, delati moraš z lastnim telesom: »Med ježo moraš biti sproščen, ne sme te biti strah, konja pa moraš s svojim telesom spraviti v gibanje in tako spet razvijaš neko novo motoriko.« Te občutke prenaša tudi na skakalnico: »Opažam, da se mi, ko pridem na skakalni trening z deskanja ali jahanja, poveča določen spekter zaznave.«