Soli v domači Modeni: med čustvi, realnostjo in lovom na kolajno

Z močno spremenjeno zasedbo bo slovenska odbojkarska reprezentanca nocoj (21.00) v Modeni proti Slovaški začela obrambo bronaste kolajne na evropskem prvenstvu. Selektor Fabio Soli je pred odhodom v domači kraj, kjer se je zaljubil v odbojko, poudaril, da novi rod potrebuje čas, a mu noče omejevati ambicij.

V kakšnem položaju je zdaj reprezentanca?

»Kot trener poskušam izkoristiti vsak trenutek, ki ga imamo na voljo za trening, in se osredotočiti na stvari, ki jih lahko izboljšamo. Zagotovo to velja za servis, pa še za nekatere druge podrobnosti, brez katerih ne bo šlo. Pri tem upoštevamo izkušnje iz lige narodov, pa tudi tiste, ki smo jih pred kratkim pridobili na Wagnerjevem memorialu, na katerem smo se pomerili z zelo kakovostnimi moštvi, morda najboljšimi na svetu.«

Prvenstvo se lahko zavleče v zadnji septembrski teden, če boste uspešni v Italiji. Kako boste razporejali moč?

»Upoštevati moramo, da gre za zelo dolgo tekmovanje, hkrati pa moramo že od začetka igrati na visoki ravni. Pomerili se bomo z reprezentancami, ki na papirju morda niso med najboljšimi, toda takšne ekipe nimajo česa izgubiti in bodo naredile vse, da bi se kosale s pomembno reprezentanco, kot je Slovenija. Lestvica FIVB trenutno pravi, da smo med najboljšimi desetimi reprezentancami na svetu. Ko bomo igrali proti Slovaški, Švedski, Grčiji in tudi Češki, moramo biti zelo previdni. Ne smemo pozabiti, da so Čehi lani na svetovnem prvenstvu opravili izjemno delo. Mislim tudi, da imajo nekoliko več energije kot mi, saj v prvem delu poletja niso igrali v ligi narodov in so imeli več časa za priprave na evropsko prvenstvo. Zato moramo že od prve tekme nastopiti s pravo osredotočenostjo in pravim odnosom, če se želimo izogniti velikim presenečenjem. Upoštevati moramo oba vidika: iztržiti največ, kar je mogoče, in pri tem uporabiti le toliko energije, kot je potrebno, da dosežemo svoje cilje.«

Prvenstvo bo tudi v vaši domovini, v vaši Modeni. Bo zato še toliko bolj posebno?

»Naš hotel bo le nekaj kilometrov oddaljen od kraja, kjer sem se rodil in kjer še vedno živijo moji starši. Zato bo zame nekaj posebnega, zagotovo. Tudi dvorana, v kateri bomo igrali, je tista, v kateri sem naredil prve odbojkarske korake kot igralec in pozneje kot trener. Zame bo zato to prvenstvo polno čustev. Glede na svoje trenerske izkušnje očitno postajam že kar star, zato bom poskušal vsa ta čustva nadzorovati. Ko se bo tekmovanje začelo, bo moja pozornost takoj usmerjena v ekipo, naše predstave in pripravo na tekme. Vsekakor pa mi bo v izjemno veselje igrati v domačem kraju in biti tam s svojo reprezentanco. Naredil bom vse, da se bomo predstavili v zelo lepi luči.«

Za Roka Možiča selektor pravi, da postaja eden od najboljših igralcev svojega rodu. FOTO: VolleyballWorld

Slovenija brani bronasto kolajno s prejšnjega evropskega prvenstva. Je kolajna tudi tokrat realen cilj?

»Kot sem dejal igralcem: sanje so zastonj. Del moje naloge je, da poskušam ekipo potisniti korak čez njene meje. Ko igralcem ali nasploh v življenju postaviš določeno mejo, s tem pravzaprav govoriš, da želiš priti samo do določene točke in nič dlje. Menim, da si zaslužimo sanjati. Sanje so potrebne, če želimo svoje meje vedno znova premakniti še za korak. A hkrati je moja naloga tudi umirjati vse ljudi okoli nas. Kot veste, ta skupina ni povsem nova, imamo pa veliko drugih igralcev in v reprezentanco prihaja novi rod. To ni ista ekipa, ki je osvojila bronasto kolajno, ki ste jo omenili. Zato morajo biti naša pričakovanja povezana predvsem s tem, da bomo na vsaki tekmi igrali svojo najboljšo odbojko. Cilje moramo dosegati tekmo za tekmo in iz tekme v tekmo izboljševati svojo igro. Tako moramo razmišljati vsak dan. Na koncu želimo biti brez obžalovanj. Želimo igrati najbolje, kot znamo, in poskušati uresničiti svoje sanje. Te pa so seveda priti do zaključka prvenstva, biti med najboljšimi evropskimi reprezentancami in se boriti za kolajno.«

Fabio Soli poskuša ekipo potisniti korak čez njene meje. FOTO: Blaž Samec

Roka Možiča poznate tudi iz Verone. Kaj ga dela tako posebnega?

»Roka zdaj že precej dobro poznam. Najprej sem ga spoznal kot tekmeca, ko še nisem bil v Veroni, nato sem z njim delal lansko poletje v reprezentanci, potem v klubu in zdaj še eno poletje v reprezentanci. Je igralec, predvsem pa človek z velikim srcem za svoje soigralce in za ekipo, katere del je. Ima neverjetno energijo. Vedno poskuša stopiti v ospredje in biti tehnični vodja ekipe, hkrati pa pomaga vsem okoli sebe, ne le na igrišču. Prav zato menim, da je eden največjih talentov, je dragulj svoje generacije, ne le v Evropi, ampak na svetu. Pred njim je še veliko prostora za razvoj, in to ne le v igralskem smislu. Trenutno je na pravi poti, saj iz dneva v dan kaže, da napreduje kot človek in kot igralec. To smo videli v prejšnji sezoni v Veroni in tudi letos poleti v reprezentanci. Ko se znajde v okolju, v katerem ima odgovornost, iz dneva v dan igra bolje. Verjetno je prav to razlog, da postaja eden od najboljših igralcev svojega rodu in eden od najbolj cenjenih mladih igralcev v odbojkarskem svetu.«