

Domen in Nika Prevc bosta aduta na skakalnici. FOTO: Blaž Samec

OInovice FOTO: Dk Igd

Anamarija Lampič si posebej želi zablesteti na olimpijskih igrah. FOTO: Voranc Vogel



Ko se je pred dnevi začela nova sezona vrhunskega alpskega smučanja, so tako akterjem kot vsem spremljevalcem misli uhajale k tej prav posebni zimski sezoni 2025/26. Vrhunec bodo zimske olimpijske igre, tokrat od 6. do 22. februarja v naši neposredni soseščini. Največji praznik zimskega športa bo namreč na italijanskem severu, slovesno odprtje bo od današnje srede čez natanko 100 dni na slovitem milanskem štadionu San Siro.
Že zaradi izjemne tradicije panog na snegu in ledu pri nas olimpijske igre v zimskem obdobju privabljajo posebno pozornost. In o tej tokrat sploh ne gre dvomiti, saj ne bo šlo več za časovno razliko sedmih ur tako kot nazadnje na Kitajskem (Peking 2022) in štiri leta prej v Južni Koreji (Pjongčang 2018) ter pomanjkanje spanca zaradi spremljanja nekaterih dogodkov ob nenavadnih urah. Predvsem pa bo tudi za tiste, ki bi radi stiskali pesti za slovenske športnike na prizorišču in doživeli ta prav poseben olimpijski utrip, precej bolj preprosto in hitreje pripotovati ob vznožje smukaške proge, na tribuno biatlonskega štadiona ali k izteku skakalnice.
ZOI so bile nazadnje tako blizu v Torinu leta 2006, sledile so namreč tiste v krepko oddaljenem Vancouvru, pa potem Soči z že za mnoge zoprnim postopkom pridobivanja vizuma in takrat »potnega lista za navijače«, kot so ruski prireditelji poimenovali poseben osebni dokument slehernega obiskovalca. Tudi naslednji zimski spektakel v Pjongčangu je bil številnim športnim zanesenjakom iz Evrope že preveč oddaljen in stroškovno težko dostopen. Peking pa sploh ni imel pristopa, z izjemo uradnih oseb, saj so v tistem februarju 2022 na Kitajskem vladali še naprej najstrožji ukrepi med pandemijo v boju z zloveščim koronavirusom ...
7
KOLAJN je osvojila Slovenija na prejšnjih olimpijskih igrah.
Zdaj imamo igre pred vrati in to v krajih, ki so številnim prebivalcem Slovenije še kako dobro znani. Milano in Verona, prizorišči uvodne in sklepne slovesnosti, ponujata preplet številnih znamenitosti, opernih, koncertnih in nogometnih spektaklov. Cortina d'Ampezzo ohranja patino mondenosti nekdanjih časov in za povrh ponuja imenitne smučarske proge za številne rekreativce in tako tudi slovenske dopustnike. In tako še nekatera smučišča v okolici neposrednih olimpijskih prizorišč, med katerimi bo – če upoštevamo trend zanimanja slovenske športne javnosti zadnjih let – največ pozornosti pritegnilo dogajanje na skakalnici v Predazzu.

Ta bi utegnila biti zanimiva na dveh prizoriščih alpskega smučanja – za fante v Bormiu, za dekleta v Cortini –, smukaško-slalomski navezi Mihe Hrobata in Žana Kranjca ter Ilke Štuhec in Andreje Slokar botrujeta slovenskemu optimizmu. Slednja bo med kandidatkami za kolajno v ženski slalomski preizkušnji (na prejšnjih igrah je bila 5.), sodeč po prejšnji zimi bi v moškem delu slovenskih asov belih strmin najvišje delnice lahko pripadle Hrobatu, Kranjec bo v veleslalomu branil olimpijsko srebro ...
Kolajne so se v Pekingu, in sicer dveh po zaslugi Tima Mastnaka ter Glorije Kotnik, veselili tudi v našem deskarskem taboru, posebna zgodba pa čaka tudi biatlonce v njim tako ljubi Anterselvi. Jakov Fak, lastnik dveh olimpijskih kolajn ter dveh naslovov svetovnega prvaka, je vedno znova kandidat za velike zgodbe, to pa bi rada doživela tudi Anamarija Lampič. Njen poglavitni tekmovalni cilj ob prestopu iz teka v biatlon poleti 2022 je bil, da bi zablestela na olimpijskih igrah!
