Sto let olimpizma: Vrhunec na Kavkazu

Zadnje desetletje, ki bi se moralo letos skleniti z olimpijskimi igrami v Tokiu, a nas je koronavirus prikrajšal za vrhunske športne dosežke in užitke – upajmo, da samo do prihodnjega leta –, se je za športnike, ki tekmujejo v letnih športih, začelo leta 2012 na tridesetih igrah moderne dobe v britanski prestolnici London. Tam so se pomerili v kar 28 športih in več kot 300 disciplinah. Na splošno so bile to igre presežkov. Sodelovalo je več kot 10.500 olimpijcev, in če dodamo še 4200 paraolimpijcev, vidimo, da je šlo za gigantski dogodek. Slovenija je v London poslala 65 športnikov, ki so tekmovali v 17 panogah. Slovensko zastavo je na otvoritveni slovesnosti nosil kanuist Peter Kauzer.

Največ veselja je ljubiteljem športa v domovini naredila judoistka Urška Žolnir, ki se je ovenčala z najžlahtnejšo medaljo. Naš zlati metalec kladiva s prejšnjih iger v Pekingu Primož Kozmus je kladivo tokrat vrgel za malenkost prekratko, a vseeno dovolj za srebrno medaljo. Dosežek iz Pekinga – bronasto odličje – je ponovil najboljši slovenski strelec vseh časov Rajmond Debevec. Bron sta si v dvojnem dvojcu priveslala veslača Iztok Čop in Luka Špik. Dobro je tekmovala tudi Franka Anić v tekvondoju, ki je zasedla 5. mesto.

Slovenski Soči

Čez dve leti so prišle na vrsto zimske igre v ruskem Sočiju. Po številu medalj in uspehov, ki so jih dosegli Slovenci na Kavkazu – sodelovalo jih je 66 –, so bile vsekakor najuspešnejše doslej. Ne samo zaradi dveh zlatih medalj Tine Maze, ki ju je dobila za izvrstne vožnje v smuku in veleslalomu, ali dveh medalj skakalca Petra Prevca, srebrne na mali in bronaste na veliki skakalnici, pa prav tako dveh medalj Žana Koširja, srebra v paralelnem slalomu deskarjev in bronaste v paralelnem veleslalomu, ali bronastih medalj biatlonke Teje Gregorin in smučarske tekačice Vesne Fabjan, v Sočiju je prvič na olimpijskih igrah nastopila tudi hokejska reprezentanca.

Čeprav so hokejisti iz Slovenije že sodelovali na olimpijskih igrah, seveda v dresu Jugoslavije, so tokrat prvič drsali v majici s slovenskim državnim grbom. Prikazali so izvrstno igro in turnir končali na zelo dobrem 7. mestu. Ko smo pri dosežkih v Sočiju, ne gre spregledati niti 4. mesta Teje Gregorin na biatlonski tekmi 12,5 kilometra s skupinskim startom, pa prav tako četrtega mesta Tine Maze v superkombinaciji in biatlonca Jakova Faka. Slovenski športniki so v Sočiju dosegli še nekaj petih in šestih mest, zato lahko mirne duše zapišemo, da so bile igre pod Kavkazom za Slovenijo najbolj plodne in uspešne.

Judoistke blestele v Braziliji

Zadnje poletne igre so se leta 2016 preselile v Južno Ameriko, v najlepše mesto Brazilije Rio de Janeiro, kjer je na otvoritveni slovesnosti pred 62 tovariši slovensko zastavo nosil jadralec Vasilij Žbogar. Podobno kot v Londonu pred štirimi leti nas je najbolj razveselila judoistka Tina Trstenjak, ki je pometla s konkurenco in osvojila najžlahtnejšo medaljo. Srebrni sta osvojila jadralec Žbogar in kajakaš Peter Kauzer, bronasto pa še ena judoistka Klementina Ana Velenšek.

Po velikem uspehu v ruskem Sočiju so bila pričakovanja javnosti za zadnje zimske igre, ki so jih organizirali v južnokorejskem Pjongčangu pred dvema letoma, pomaknjena na višjo raven. A na žalost se ni izšlo. 71 slovenskih športnikov se je domov vrnilo le s srebrno medaljo biatlonca Jakova Faka in bronom deskarja Žana Koširja v paralelnem veleslalomu.

A kljub temu smo lahko zadovoljni z dosežki na olimpijskih prizoriščih. Dejstvo je, da se je število olimpijskih medalj, odkar na igrah nastopa reprezentanca samostojne Slovenije, bistveno povečalo, kar kaže, da je s samostojno državo zagon dobil tudi šport.