Tour 2025: Zasavski orel se ni vdal v usodo

Tudi letos pili formo na višinskih pripravah, in kot je sporočil, je pozdravil in saniral vse poškodbe, nehal jemati antibiotike in se z vso močjo lotil dela za ponovni lov na rumeno majico.

Tignes je njegovo tradicionalno prizorišče za priprave na drugi del sezone. Njegova letošnja je skopa glede dirkalnih dni, a rezultatsko bogata. Sezono 2025 je začel presenetljivo povprečno na Portugalskem z dirko po Algarveju. Po petih etapah je pristal na 8. mestu, na kronometru je bil 12. Zmagal je Danec Jonas Vingegaard (Visma Lease a Bike), drugi je bil domačin Joao Almeida (UAE) in tretji Laurens De Plus (Ineos Grenadiers).

Njegov tekmovalni ritem se je šele začel. Že na naslednji etapni dirki po Kataloniji je zasijal v polnem siju, zmagal je na Pogijev način. Spomnimo se, kako so mu tekmeci dihali za ovratnik vse do zadnje, 7. etape, ki pa je bila Rogličeva demonstracija moči. V cilj je prišel s pobegom, samostojno vožnjo, in osvojil kar tri trofejne majice. Bil je najboljši v skupni razvrstitvi, na gorskih ciljih in tudi najboljši po točkah. Sezona je obetala vrhunske rezultate.

Na rožnati dirki kar štirje padci

Zmaga na katalonskih cestah je bila odlična popotnica za zmagoslavje tudi na italijanskih. Na letošnjem Giru je bil edini od najboljših štirih na svetu za tritedenske dirke. Bil je prvi favorit za zmago na papirju in na cesti.

A Primož se, kot kaže, ne more odlepiti od smole, ki se ga še vedno drži večkrat v sezoni. Na dirki po Italiji je padel kar štirikrat in jo dokončno zapustil v 16. etapi. Spet je v zraku obviselo vprašanje o nastopu na Touru.

In vendar moramo priznati, da je njegova odločitev, da bo dirkal na Giru in Touru v isti sezoni, vredna občudovanja. Prej bi si mislili, da se bo namesto Toura odločil za Vuelto. A borec Primož hoče rumeno majico, ki še manjka med njegovimi lovorikami. Spomnimo se, kaj je z nasmeškom povedal po sezoni 2024; če hočeš zmagovati, se moraš izogibati dirkam, na katerih nastopa Tadej Pogačar.

Sedmič na Tour

Primož Roglič se bo sedmič v karieri podal na Tour. Debitiral je leta 2017 in dosegel nepozabno zmago v 17. etapi s ciljem v Serre-Chevalierju. To je bila prva slovenska etapna zmaga na največji dirki na svetu. V skupnem seštevku je bil 38.

Leto kasneje je že končal na 4. mestu v skupnem seštevku in dobil 19. etapo, prav tako gorsko. Potem je bil na vrsti zanj nesrečni, za slovenski šport pa najbolj srečen kolesarski dogodek v zgodovini tega športa, Tour 2020. Dolgo je vodil v skupnem seštevku, a je v predzadnji etapi, na kronometru s ciljem na La Planche des Belles Filles, izgubil rumeno majico proti rojaku Tadeju Pogačarju. Končal je na 2. mestu. Leta 2021 je zaradi padca v 3. etapi odstopil pred 9. etapo. Potem je postal olimpijski prvak v kronometru v Tokiu in mesec kasneje zmagal še na dirki po Španiji.

Leta 2022 je še enkrat poskusil; spomnimo se, takrat je njegova ekipa Jumbo Visma imela dva kapetana, Rogliča in Vingegaarda. Bolje se je znašel Danec, Rogla je zaradi padca v 5. etapi odstopil šele po 14., vmes pa je zelo pripomogel k zmagi Vingegaarda, ki je premagal Pogačarja.

Lani so prvič na Touru nastopil štirje nepremagljivi na tritedenskih dirkah v zadnjem desetletju: Primož Roglič, Tadej Pogačar, Jonas Vingegaard in Remco Evenepoel. Obetal se je spektakel, kakršnega že dolgo nismo videli na francoski pentlji. A je izmed štirih najboljših edini dirko predčasno zapustil prav Roglič, spet zaradi posledic padca. Poškodbe so bile prehude, po 12. etapi je zapustil Francijo. Že čez dober mesec pa je še četrtič slavil na dirki po Španiji.

Že na zimskih pripravah je Roglič sporočil, da bo letos nastopil na Giru in Touru. To je bilo precejšnje presenečenje. Najprej so se pojavila ugibanja, ali je to početje smotrno pri 35 letih. Potem so se pojavile špekulacije, da bo, če osvoji Giro, na Touru nastopil le kot pomočnik. No, zdaj ta ugibanja odpadejo, kajti po odstopu z Gira je vse priprave posvetil francoski pentlji.

Vmes se je »zgodil« še Florian Lipowitz, sotekmovalec iz ekipe, ki je s tretjim mestom v skupnem seštevku zablestel na dirki po Dofineji. Ekipa Red Bull Bora Hansgrohe bo tudi na Touru ena izmed najmočnejših na startni listi. Roglič bo imel odlično podporo na ravnem in na klancih. Športni direktorji bodo imeli ogromno dela, da bodo uskladili izkušnje Rogliča, Aleksandra Vlasova, Danija Martineza in Jaia Hindleyja (ta zaradi poškodb, ki jih je staknil na Giru, verjetno še ni nared za Tour) z mladostno zagnanostjo Lipowitza.

Je možno zmagati pri 35 letih?

Do zdaj je to uspelo le Firminu Lambotu, ki je davnega leta 1922 Tour dobil star 36 let in 130 dni. A če strnemo pogled na Rogličevo kariero v profesionalnem pelotonu, letos je to njegova 11. sezona, je jasno, da je sposoben podreti »rekord« moderne dobe Toura, katerega lastnik je Avstralec Cadel Evans – Tour 2011 je osvojil pri 34 letih in 160 dneh.

Izkušnje so na Rogličevi strani, prav tako tudi zelo močna pomočniška ekipa. In če primerjamo Evansa z Rogličem, ugotovimo skupni imenovalec: borbenost, vztrajnost, izkušnje. Tadej Pogačar in Jonas Vingegaard sta na dirki po Dofineji nakazala, da sta absolutna favorita na Touru, še vedno pa smo prepričani, da je Roglič tisti tretji, ki lahko dobi vse »zaradi prepira dveh«.

Kaj pa Remco? Tudi on je seveda še v igri, saj je letošnjo sezono popolnoma podredil francoski pentlji. Na Dofineji je dokazal, da je še vedno najboljši kronometrist na svetu. A Rogla je Rogla, ne smemo ga odpisati do najtežjega padca in še naprej. Primož trenutno potrebuje le veliko sreče in konec uroka trdega asfalta, vse drugo ima v nogah in glavi.