Usoda EP 2013 
v rokah slovenske vlade

Evropsko prvenstvo bo, evropskega prvenstva ne bo, evropsko prvenstvo bo … Kot bi trgal cvetne liste marjetice in se igral z usodo. Evropsko prvenstvo v košarki je precej več kot le igranje z (lastno) usodo, gre za odločanje o jutri razvoja panoge, ki je Slovenkam in Slovencem dala že veliko lepega. Na zahodu nič novega, bi lahko zapisali ob nelagodnem (pri)čakanju vladne odločitve, ki bo podprla projekt ali pa ne bo. »Sestanka z vladnimi predstavniki še ni bilo. Dali smo jim nekaj časa, so še pomembnejše stvari v državi kot pa evropsko prvenstvo v košarki,« dobro ocenjuje direktor Eurobasketa Aleš Križnar, ki je v boju za direktorski položaj za sabo pustil tudi cenjeno in v številnih športno-poslovnih bitkah preizkušeno nogometno ime Nenada Protego.

Ne plačujejo kotizacije

Križnar kljub zaostrenim družbeno-gospodarskim razmeram upa, da bo kmalu prišel na vrsto tudi ta sestanek. Košarkarska stran pričakuje, da država pove, kakšno je njeno stališče do doslej največjega tekmovanja v Sloveniji. Dejstvo je, da je bilo v zadnjem mesecu in pol narejenih nekaj idejnih in manj realnih korakov k racionalizaciji stroškov. Mesta ne plačujejo kotizacije (razen Novega mesta ni začel še nobeden), četudi je bilo mišljeno, da bodo v blagajno KZS namenila po 720 tisočakov. Pred dnevi je zapadel v plačilo drugi obrok (prvega je lani plačala le Mestna občina Novo mesto): »Ne, tega drugega obroka nismo poravnali, saj smo se vsa mesta, ki organiziramo predtekmovalni del prvenstva (Jesenice, Koper, Novo mesto in Ptuj), dogovorila za sklenitev sporazuma o razvezi veljavne pogodbe in predloga za sklenitev nove,« nas je kar malce presenetil odgovor iz Novega mesta, ki pa je povsem v duhu racionalizacije in krčenja nepotrebnih stroškov. Pretiranega veselja ob plačilu kotizacije že ob imenovanju mest ni bilo.

Proti kotizaciji tudi Šešok

Celjsko-mariborska SLS-naveza, Bojan Šrot in Franc Kangler, je odslovila KZS, ki jim je hotela »prodati«, kar jim pripada. Zastonj. Eden izmed vidnih predstavnikov košarkarskega sveta je to primerjal s plačilom drage dovolilnice KZS. »Ko mesta plačajo teh 720 tisočakov, lahko sploh začnejo zapravljati denar,« poskuša situacijo orisati naš neimenovani vir. Jasen in glasen nasprotnik kotizacije mest je (bil in je še) nekdanji predsednik KZS in finančni minister v prvi Demosovi vladi Dušan Šešok, ki velja tudi za očeta kandidature za Eurobasket v Sloveniji, danes pa je eden vidnih članov posebne strateške vladne skupine za šport. 

Aleš Križnar, prvi operativec Eurobasketa, trdi, da v njihovih vrstah kljub dogovoru mest ni razloga za paniko. »Gre za usklajeni dogovor mest in KZS,« poudari in doda, da se plačevanje kotizacije ne bo spremenilo. Še več, ostala naj bi takšna, kot je bila mišljena. Temu težko verjamemo, saj bi bilo nesmiselno, da bi se mesta tako ubrano povezala le zato, da se prihodnji teden dobijo na novinarski konferenci in povedo, da so s KZS sklenili novo pogodbo, finančne obveznosti pa so ostale iste. Zanimivo bo videti, ali bodo četverica mest v novi pogodbi zavzela stališče do Mestne občine Ljubljana, ki ima zaradi dveh dvoran nekako privilegiran položaj.

Dolenjci še brez gradbenega dovoljenja

Kaj pravi pogled na pisarne in gradbišča, ki še samevajo? Novomeški župan Alojzij Muhič se je pred dnevi s pristojnimi na direktoratu za šport pogovarjal o možnostih sofinanciranja projekta izgradnje mestne večnamenske dvorane Portoval iz državnega proračuna. Naslednji sestanki so predvideni po sprejetju rebalansa državnega proračuna. S tem je tesno povezano tudi plačilo zemljišča, ki bo kupljeno, ko bo (in če bo) znano, koliko bo državnih sredstev. Dolenjci še nimajo gradbenega dovoljenja, niti začasnega: »Tega dovoljenja mestna občina še nima, dokler ne poravna stroška odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča.« V Novem mestu in okolici pa še vedno iščejo investitorja.

Čakamo vladni rebalans

S Ptuja se še niso podali do ministra v Ljubljano z računico, zdaj še zbirajo podatke. Pripravljajo projektno dokumentacijo za vlogo za gradbeno dovoljenje, ki mora biti v skladu s terminskim planom izdano do konca maja. Pripravljajo tudi investicijski program, ki ga bo mestni svet obravnaval na redni seji prihodnji ponedeljek (26. 3.). Po sprejetem investicijskem programu predvidevajo sestanek z ustreznimi službami na ministrstvu, ki spremljajo terminski plan projekta. V najstarejšem slovenskem mestu pa so zatrdili, da manjša dvorana ne pride v poštev, saj takšne že imajo. Evrobasket bo, evrobasketa ne bo. Trgamo liste marjetice in čakamo na pomlad, dober regrat v solat´ in vladni rebalans. Potem bo jasno, koliko žoganja bo.