V Črni na Koroškem je še danes za skoraj dva ducata otrok, ki trenirajo smučanje in želijo po poti sokrajanke Tine Maze, ki v teh dneh jemlje slovo od svetovnega pokala. Več kot 400 tekem, štiri olimpijske medalje, 26 zmag in 81 stopničk – dovolj, da se je zapisala med nesmrtne...
Ni je na startu
»Ti dnevi so res posebni. Dejansko pa mi je bilo najbolj hudo lani. Zdaj sem se že navadil, da je ni poleg,« na temo Tininega slovesa začne Blaž Jelen. Mož, ki bo čez dobra dva tedna praznoval abrahama, velja za prvega Tininega trenerja. »Pri sebi sem čutil, da je konec njene kariere. Tudi leta so že tu. Pametna punca je, zato se je dobro odločila in je šla sama s prestola, ne pa vztrajala v nedogled, da bi jo začele mlajše prehitevati,« razmišlja Blaž, ki je prepričan, da bi Tina lahko vztrajala še leto ali dve.
»Toliko verjamem v njo, da vem, da bi se ob vrnitvi tako pripravila, da bi bila spet najboljša,« pripomni Jelen, ki je vsako leto pozorno čakal začetek sezone. Tudi zato se mu je predlani milo storilo, ko Mazejeve ni bilo med nastopajočimi na ledeniku Rettenbach v Söldnu. »Takrat mi je bilo resnično najtežje,« iskreno doda in se razveseli, ker Tina sklepa svojo tekmovalno kariero ravno na Mariborskem Pohorju.
Bil je vraževeren
»Dokler je tekmovala v svetovnem pokalu, sem jo spremljal po televiziji. Na tekme nisem hodil, saj mi čas ni dopuščal. Delam pa še mlajše upe treniram. S srcem in dušo pa sem bil vedno z njo. Ali ji je šlo ali ne, vedno sem verjel v njo. Bil sem zelo vraževeren. Če je na tekmi nastopila slabše, naslednje nisem gledal, da ji ne bi prinesel nesreče,« prizna Blaž, ki je s Tino ostal v stiku. Praviloma se ji je javil na začetku sezone, vmes pa je ni motil. Vedoč, da ima šampionka svoj ritem in mir, ki ga potrebuje, da pometa s konkurenco.
»Vedno je bila naklonjena SK Črna. Tudi lani, ko ni bila več aktivna smučarka, je prišla nekajkrat v Črno in smučala z otroki iz našega kluba. Kupila nam je tudi kole za trening in zastavice. Ves čas nam je pomagala, čeprav ji konec koncev ne bi bilo treba,« pohvali rojakinjo, katere ime še danes v Črni spoštljivo izrekajo. »Tina je vzornica. Otroci še danes rečejo: sem taka kot Tina,« razloži Blaž, ki mlajšim smučarkam in smučarjem često pove kakšno zgodbo iz Tininih zgodnjih začetkov.
Čustvovala je
po črnjansko,
takšni smo
na tem koncu
Slovenije!
Hitrejša od fantov
»Včasih mi ne verjamejo. Menijo, da olepšujem, a Tina je bila od samega začetka zagnana, delavna, skrbna in pridna. Zdi se mi, da je takoj vedela, kaj hoče,« nadaljuje Blaž, ki je nad Tino bdel od njenega 7. do 15. leta. Leta 1991 je dobil skupino mladih smučark in smučarjev in nadaljeval delo v SK Črna.
»Tina je bila prisrčna, prijazna … Ni se pa takoj vedelo, da ima tako izjemen talent. Pri 10 ali 12 letih ne moreš reči, ta bo pa prvak. Lahko pa rečeš, da je nadarjen. Na vse skupaj pa vpliva še kopica pozitivnih in negativnih dejavnikov. Tudi brez sreče ne gre...« se spominja Jelen, ki opomni, da je Tina kot 12- in 13-letnica začela uhajati vrstnikom. Prej se je sicer pogosto uvrščala na stopničke, potem pa so ji začeli v hrbet gledati tudi dve ali tri leta starejši fantje. Tina tudi takrat ni skrivala čustev. Ko ji je šlo, se je tega odkrito veselila. Ko je bila manj dobra, pa se je kar umaknila. »Čustvovala je po črnjansko, takšni smo na tem koncu Slovenije,« doda Blaž.
Opozorila nase
Na eni od Fis tekem v Sloveniji pa so jo opazile takrat tudi slovenske smučarske primadone Špela Pretnar, Nataša Bokal, Alenka Dovžan in preostale. »Tina je startala kot zadnja in se uvrstila na drugo mesto po prvi vožnji veleslaloma. Na koncu je bila sicer malce slabša, a so se takrat spogledali in se zamislili – le od kod se je vzela zdaj ta,« se smeje spominja Jelen, ki se je od Tine poslovil pri petnajstih, ko se je preselila v smučarsko B-reprezentanco.
Dobro se spomni, da je Tino v imenu Smučarske zveze Slovenije prvi opazil in ji ponudil pomoč zdaj žal že pokojni trener Jože Drobnič. »Videl jo je na tekmi in stopil do Tininih staršev. Dejal je, naj se oglasijo, če potrebujejo kar koli, ker želi pomagati zelo nadarjeni smučarki,« Blaž razkrije še eno podrobnost.
Vzorni starši
Tina je imela srečo, ker sta jo mati Sonja in oče Ferdo močno podpirala na športni poti. Vestno sta hodila na tekme, oče pa je bil tudi skrben serviser, ki je vedno izvrstno pripravil smuči za hčerko. Velika sreča, tako Jelen, pa je, da je za Tino po sporu s Smučarsko zvezo Slovenije poskrbel Andrea Massi.
»Pod njegovim vodstvom je odskočila in eksplodirala,« slikovito pove Blaž, ki je bil svojčas tudi sam povprečen smučar tekmovalec. Po služenju vojaškega roka je bil smučarski trener v SK Matajur Tolmin. Dokler se ni vrnil v Črno. Preostalo pa je zgodovina. »Vesel sem, ker sem bil del te pomembne zgodbe. Zame je velika čast, da sem bil lahko Tinin trener,« še sklene v svojem skromnem slogu Blaž Jelen, ki je po novem tudi skrbnik smučišča v Črni na Koroškem. »Tako malo smučišče potrebuje dušo, v veliko pomoč pa nam je tudi občina,« še pristavi Blaž, preden se poslovimo.
