V Hekijev spomin prižgali svečko

Trinajst let je že minilo, odkar je odpovedalo srce 47-letnemu košarkarskemu trenerju Vojku Herkslu. Številni so ga imeli radi in ga spoštovali. Zato ne preseneča, da se je nanj ohranil spomin vse do danes. »Zdaj je tako, da se ne obveščamo več. Pravilo je, da se 1. avgusta, na dan, ko je umrl Vojko, dobimo v spominskem parku v Kamniški Bistrici. Ob 12. uri smo se zbrali ob spominski plošči, potem smo nadaljevali pot v Radomlje do Zlate Kaplje,« pove Ladivoj Gorjan, košarkarski trener in funkcionar, sicer pa tudi Vojkov dobri prijatelj in teniški tekmec in soigralec.

»Prijetno je bilo. Rafko Plut je šel tudi v hribe po poti, kjer je nazadnje hodil naš Heki. Med nami sta bila dva 85-letnika: Andi Ciuha in Oto Virt, Andi je bil Vojkov trener,« navrže Gorjan, med zbranimi pa sta bila tudi Vojkova prijatelja Viki Jurečič in Franci Zavodnik. »Heki je bil in ostal car. Bil je edini, ki je bil sposoben istočasno jesti joto in fižolovo solato. In vedno je do mene prišel v coklah, naj si bo poleti ali pozimi. Aja, pa tega verjetno tudi niste vedeli: Vojko ni imel izpita za avto, vso Evropo je prekrižaril s posebnim potrdilom, ki ga je dobil od italijanskih organov. Dali so mu ga zato, ker je dejal, da ga je pozabil doma, a da se mu mudi, ker pelje igralce na priprave. Dali so mu tisti list, ki mu je vse življenje prav prišel,« pa je nekaj anekdot na Hekijev račun povedal še Marjan Kocman - Kuki.
 

V Italiji in Katarju

Vojko Herksel je umrl v 48. letu nad Kamniško Bistrico, kjer mu je leta 2007 odpovedalo srce. Nekaj dni zatem je legel k večnemu počitku na ljubljanskih Žalah. Vodil je Slovan, Krško, Postojno, Polzelo, Koper, Union Olimpijo mlade, bil je član strokovnega štaba reprezentance, aktivno je pomagal pri izvedbi košarkarskih taborov, ki jih je Košarkarska zveza Slovenije pripravljala v Tolminu. Deloval je v Italiji in Katarju, v zadnjih dveh sezonah pa je bil vodilni mož ženske regionalne košarkarske lige NLB.