V Union Olimpiji zamujajo plače

Tudi športu se ne piše dobro, časi so težki, denar ne pada z neba, za vsak evro je treba biti boj in pol. Košarkarji Union Olimpije delijo usodo širših ljudskih delavskih množic – njihove plače niso redne, eden od vidnejših igralcev pa že skoraj sedem mesecev čaka na plačilo za odigrano. Sredstva večine zamujajo dva meseca.

Igralci o tem v javnosti, pred kamero ali diktafonom, ne želijo govoriti, zavedajo pa se, da položaj ni prijeten. Kljub temu se za zdaj to pri proizvodnji ne pozna, saj so profesionalci, njihove pravice pa ščitijo podpisane pogodbe. Trenirajo redno in opravljajo svoje naloge. Pričakujejo pa, da se bo zadeva razrešila, predvsem pa normalizirala. Za vse tiste, ki jih je to prizadelo, je to šok. Po navadi se klubu to zgodi januarja ali februarja, tokrat pa je Zmaje prizadelo že na začetku sezone.

V težavah tudi Filipovski

Porok, da se bo zadeva razrešila, je po mnenju mnogih prav direktor Janez Rajgelj, ki mu v danem položaju ni lahko. Še enkrat več poudari, da ima Olimpija to smolo, da z minusom že začne sezono. Rajgelj je jezen zaradi svojih predhodnikov, ki so naredili krepak minus, velik pet milijonov, ki se pred vsako sezono zmanjša. Drugo leto naj bi dokončno izginil. V nezavidljivem položaju se je znašel tudi trener Sašo Filipovski, ki je prišel v Ljubljano naredit košarko in ekipo, ki bo konkurenčna v nekaj letih. Letos ni, tega mu ne gre zameriti ali ga zato pribijati na križ. Dosežek ni slab, liga ABA pa je merilo.

Zatika se že od poletja

V Evroligi v tem hipu nima zasedbe, ki bi lahko držala korak z vodilnimi. Filipovski pa je pričakoval, da ga bodo v klubu čakale urejene razmere. Zatikati se je začelo poleti, ko mu v klubu niso hoteli kupiti igralcev, ki jih je izbral. Zdaj je tudi jasno, zakaj klub ne seže po novi okrepitvi, Boštjan Nachbar je (bil) na dosegu roke. Nekdanji kapetan reprezentance Rašo Nesterovič je na konferenci Sporto v Portorožu opozoril na težavo, s katero se sooča tudi Olimpija. »Tujci pridejo, vzamejo denar in se potem prodajo, ničesar ne pustijo za seboj.« Legenda slovenske košarke ima prav. Olimpijini tujci so razen redkih izjem povprečni igralci. Krog je začaran. Boljših košarkarjev si klub ne more privoščiti, domačih, Slovencev je premalo. Če pa so že na voljo, igrajo za večji denar v tujini. Povrhu vsega je bila lani po zmagi proti Efes Pilsnu dvorana ves čas razprodana, letos pa se ne zbere več kot 7000 gledalcev. Pred upravo kluba z Janijem Möderndorferjem na čelu je težak mesec, prazniki so pred vrati. Upravi gre na roko vsaj dejstvo, da je igralcev na trgu precej, kar zmanjšuje možnost, da bi kateri izmed njih zapustil klub. A nezadovoljstvo bo treba zatreti v kali. Z evri, ki so bili obljubljeni.