Včeraj tujci, danes Slovenci

Konec minulega leta se je v športnih logih pojavila vest, da naj bi ameriški košarkar Jordan Morgan dobil slovenski potni list in tako okrepil našo člansko reprezentanco, ki jo prihodnji mesec čaka začetek kvalifikacij za EP 2021, junija pa še pomembnejše kvalifikacije za olimpijske igre v Tokiu.

Slovenija je zaradi članstva v Evropski uniji priljubljena država za pridobitev državljanstva, to vedo tudi košarkarji, ki se te prakse poslužujejo več kot že četrt stoletja! Leta 2017 je Slovenija postala evropski prvak, odmevno in pomembno vlogo v ekipi je imel naturalizirani Američan Anthony Randolph, a ta še ni javno povedal, ali bo še igral za Slovenijo.
 

Številni iz eks Jugoslavije

Pred več kot 20 leti je potni list Slovenije dobil Arriel McDonald, ki pa v dresu Slovenije ni pustil pečata – v nasprotju s klubsko kariero, saj je uspešno igral za Krško in Olimpijo, s katero je leta 1997 celo igral na finalnem turnirju evrolige v Rimu! Danes 48-letni Arriel je za Slovenijo zaigral le na evropskem prvenstvu v Turčiji 2001, ko je blestel le na klubski ravni – z Maccabijem je bil prvak suprolige.

Srečo in potni list so pri nas našli številni igralci z območja nekdanje Jugoslavije: Aleksandar Ćapin, Alen Omić, Hasan Rizvić, Ivica Jurković, Jurica Golemac, Mario Kraljević, Miljan Goljović, Miloš Paravinja, Mirza Begić, Stipe Modrić, Teoman Alibegović in Žarko Đurišić so zaigrali za Slovenijo. V to kvoto je treba dodati Emirja Preldžića, ki je z reprezentanco do 20 let 2006. osvojil bron na EP v Turčiji, za člane Slovenije je igral le kvalifikacije za OI 2008, potem pa oblekel dres Turčije.
 

Največ uspeha v atletiki

Odmevni prestopi in uspehi so se beležili na področju atletike, kjer je bila Slovenija prav tako radodarna z državljanstvom. Pod slovensko zastavo so blestele Britta Bilač, Marija Šestak ter Merlene Ottey. Jamajčanka Otteyjeva je nov potni list dobila 2002. Kolajne za Slovenijo ni osvojila, leta 2004 je bila na dvoranskem SP v atletiki v Budimpešti četrta na 60 m. Je pa poskrbela za odmevno promocijo Slovenije, saj je bila zaradi menjave državljanstva in športne kariere tarča številnih tujih medijev. Štiri leta zatem je Slovenka postala Marija Šestak (rojena kot Marija Martinović), ki je za Slovenijo osvojila kar tri kolajne: bronasto (SP Osaka 2007) in srebrni (dvoransko SP 2008 v Valencii in dvoransko EP 2009 v Torinu).

Njeni selitvi v Slovenijo je botrovala ljubezen do atleta Matije Šestaka. Tudi Britta Bilač, dekliški priimek Vörös, se je za selitev iz Vzhodne Nemčije v Slovenijo odločila zaradi ljubezni do zdaj že nekdanjega moža Boruta Bilača. Dosegla je kopico izjemnih rezultatov, leta 1994 je postala evropska prvakinja v skoku v višino, 1993. je bila mediteranska prvakinja, 1995. pa srebrna na svetu v dvorani. Pri atletiki si omembo zasluži tudi danes 32-letni v ZDA rojeni Brent Michael William Larue, ki se je na olimpijskih igrah v Londonu prebil do polfinala v teku na 400 metrov.
 

Iztok Puc na koncu za Slovenijo

Precej liberalni so pri delitvi državljanstev v rokometnih vodah. Sergej Rutenka, rojen je bil v Belorusiji, se lahko pohvali s trojnim državljanstvom – beloruskim, slovenskim in španskim. V karieri je igral za Belorusijo, za Slovenijo je med letoma 2004 in 2007 zbral 56 nastopov, dosegel je 308 golov. Slovensko državljanstvo je dobil 2003., pet let pozneje špansko. Po slednjem je segel, da bi pomagal klubu (sprva je igral za Ciudad Real, potem za Barcelono), ki je tako zmanjšal število tujcev v ekipi. Slovenski potni list sta vzela tudi Zoran Jovičić in Ivan Simonović, ki sta uspešno igrala za našo rokometno reprezentanco.


S slovenskim potnim listom se lahko pohvali nekdanji rokometni as iz Celja Dejan Perić. Ob tej tematiki ne smemo mimo žal že pokojnega Iztoka Puca, ki je med letoma 1988 in 1991 igral za Jugoslavijo, potem sedem let za Hrvaško, med letoma 1998 in 2000 pa za Slovenijo. Po slovenskem potnem listu so segle tudi rokometašice: Nigerijka Elizabeth Omoregie je vzela državljanstvo in odšla drugam, za Slovenijo pa so igrale in dosegale gole Natalija Derapasko, Ina Dolgun, Olga Čečkova in Agnieszka Matuszewska.
 

Stanko, Valerij in Ed

Slovenska državljanstva so se delila tudi v hokejskih vrstah. Hokejski vratar Stanley Otis Reddick je minuli mesec dočakal abrahama, v Sloveniji pa je nase opozoril v drugi polovici 90. let, ko je prišel v Olimpijo. Med letoma 1997 in 2002 je igral za Slovenijo, prijel se ga je vzdevek Stanko, kariero je sklenil 2002. Takisto med letoma 1997 in 2002 je bil slovenski reprezentant Valerij Šahraj, ki je prišel iz Ukrajine, igral pa je na Bledu in v Olimpiji. Tri nastope za Slovenijo je vknjižil Ed Kastelic, kanadsko-slovenski hokejist, ki bo 29. 1. star 56 let. Na slovenskem ledu je z Olimpijo osvojil tri naslove.
 

Fak osvaja tudi za Slovenijo

Tudi smučarske vrste so se krepile s športniki in športnicami, ki so prišle iz tujine. Biatlonec Jakov Fak je za Slovenijo osvojil že pet kolajn, njegova selitev s Hrvaške je dvignila precej prahu. V isto smer je šla njegova rojakinja Dijana Ravnikar, rojena Grudiček. Bernhard Knauss, avstrijsko-slovenski alpski smučar, je leta 1997 prestopil iz avstrijske v slovensko reprezentanco.


Za Slovenijo je bil na olimpijskih igrah na Japonskem, a je odstopil v veleslalomu. Leta 2004 je postal slovenski reprezentant Josef Strobl, ki pa po težki poškodbi kolena ni našel šampionske forme. Kariero je sklenil 2006., za selitev v Slovenijo se je odločil zaradi močne konkurence v avstrijski vrsti za hitre panoge. Slovenski potni list je dobil teniški igralec Tomas Lipovšek Puches, Argentinec slovenskih korenin. Rodil se je 1993. v Južni Ameriki, njegov oče je Slovenec, mama Hrvatica. Ko smo pri tenisu, velja omeniti, da je Aljaž Bedene med marcem 2015 in decembrom 2017 branil barve Velike Britanije.