Vzpon do vasice v zavetju Storžiča zelo ljub tudi Tadeju Pogačarju (FOTO)

Z mešanimi občutki smo vsi, posebno tisti bolj zagrizeni kolesarski navdušenci na Gorenjskem, pospremili novico, da bo vzpon na Možjanco v okolici Preddvora osrednje prizorišče boja za kolajne na evropskem prvenstvu. Malo znani vzpon do majhne vasi v zavetju Storžiča je dobil širši pomen in postal privlačen, ko so spomladi asfaltirali makadamsko gozdno cesto med Možjanco in Štefanjo goro in omogočili kolesarsko povezavo, ki je kot nalašč za krožno dirko. Vzpon je zelo ljub tudi Tadeju Pogačarju, in čeprav ga na startu zaradi poškodbe ne bo, se na dveh kilometrih strmega vzpona obeta prava navijaška kulisa, kot jo poznamo s slovitih alpskih vzponov.

Če ne bi bilo evropskega prvenstva v kolesarstvu, bi Možjanca ostala naša, dobro varovana skrivnost. Nič hudega sluteči potniki proti Preddvoru ali poleti v hladni objem Jezerskega nanj ne zaidejo, odcep desno za hotelom Zaplata je dovolj dobro skrit (in slabo označen), da v vzpon zagrizejo le posvečeni.

Mora biti dovolj zahtevna

Trasa evropskega prvenstva ni bila izbrana naključno; ko se je Kolesarska zveza Slovenije odločila, da resno vstopi v projekt kandidature za izvedbo EP na naših tleh, se je začelo prvo snovanje trase. Želeli so vključiti Ljubljano, a trasa je morala biti dovolj zahtevna, da bi Tadej Pogačar na domačih tleh lahko oblekel belo-modro majico z zvezdami, ki pripada evropskemu prvaku na cesti.

»Odločitve nismo sprejeli zlahka, pretehtali smo več kot 50 možnosti in na koncu se je krog z Možjanco in ciljem v Šenčurju najbolj skladal z našimi zahtevami in željami,« je ob razgrnitvi trase pojasnil generalni sekretar organizacijskega odbora Tomaž Poljanec. V kolesarskih krogih se je o njej šušljalo že precej prej, posebno potem, ko je odločilni korak naredila občina Preddvor. Hitro razvijajoča se občina na Gorenjskem, za marsikoga alpski biser in izhodišče za aktivni turizem, je šla v naložbo, ki ne bi povsod prejela zelene luči. »Za nas je zelo pomembno, da ohranjamo življenje na vaseh, to daje naši kulturi raznovrstnost, ljudje imajo tam svoj dom, svojo obrt in kraj živi naprej, drugače bi se vsi selili le še v mesta. Zato smo se odločili, da asfaltiramo povezavo med Možjanco in Štefanjo goro in te dve vasi povežemo z okolico, čeprav je bila investicija na prebivalca zelo visoka,« je župan Preddvora Rok Roblek pojasnil, zakaj so se odločili za povezavo, ki je v preteklosti ob plazovih in poplavah že bila edini stik višjeležečih vasi z dolino.

Vzpon na Možjanco v zadnjih letih za kolesa večkrat ni bil prevozen, cesta je doživela temeljito obnovo, saj so brežine in tudi asfaltno podlago večkrat načeli plazovi, ki zaradi strmega terena vselej grozijo. Zadnja investicija v betonirane brežine je skrbi odpravila in Možjanca je zdaj nared, da se svetu pokaže v najlepši luči. Kako je torej videti vzpon?

Povprečje 10 odstotkov

Po desnem ovinku pri tabli v Tupaličah se cesta takoj postavi navkreber, prvih nekaj metrov kolesarju družbo še delajo hiše, na desni je odcep na staro makadamsko gozdno cesto, po kateri priporočamo prihod (peš ali z gorskim kolesom) vsem navijačem, ki bi želeli tekmovalce podpirati pri vrhu vzpona.

Cesta se nato nadaljuje v gozd in tam se za kolesarja začne boj s svojimi omejitvami, nogami in glavo. Za marsikoga, tudi za avtorja prispevka, je ta vzpon prvi spomladanski test pripravljenosti po zimskem spanju in suhih treningih. Z dvema kilometroma je ravno dovolj dolg, da je izziv, in hkrati dovolj kratek, da se trenutki agonije ne vlečejo v nedogled, če prehitro zaidete v rdeče.

Tudi to se na Možjanci rado zgodi, naklon ceste je neprizanesljiv. Povprečje 10 odstotkov ne razkriva celotne slike, na nekaterih zavojih se cesta precej položi, na strminah, ki sledijo, pa nato naklon zaide v območje 12, 13, tudi 14 odstotkov, ki so za noge že zelo boleči. Pravega predaha ni, seveda pa, kot na kolesu doživimo vedno znova, cesta najhujše prihrani za konec. Po grebenskem prečenju sledi še levi ovinek, nato pa pravi zid do table in transformatorske postaje, kjer se zna guma zavrteti v prazno, če teže na kolesu ne razporedite najbolje. Dobro pripravljeni rekreativni kolesarji dosežejo vrh vzpona v 12 ali 13 minutah, profesionalni, jasno, še veliko hitreje. Nato pridete v Možjanco, udeležence EP bosta pozdravili dve navijaški coni v vasi, ki bo teden dni dihala s kolesarji, sledi pa na novo asfaltirani del, ki rekreativcem prinaša največje užitke.

Gozdna cesta se rahlo spušča (z nekaj »špičkami«, ki ne godijo bolečim in kislim nogam) proti Štefanji gori, v zadnjem delu se gozd umakne travnikom in odpre se res lep pogled na okoliške gore, pašnike, krave in idilično gorenjsko vasico. Sledi še nagrada za opravljeno delo: bliskovit spust v dolino, kjer bodo kolutne zavore na preizkušnji, mimo spodnje postaje kabinske žičnice na Krvavec, pa nato proti vasi Grad, kjer se bo hitrost najdrznejših približala 100 km/h. Verjemite, to ni hitrost, ki bi jo odeti v tanko plast lajkre na 3 cm širokih pnevmatikah želeli doživeti na svoji koži. Material šklepeta, napake niso dovoljene, po žilah se pretaka mešanica adrenalina in strahu. Nato sledi še kronometrski del po ravnini nazaj v smeri Šenčurja in nato znova do vznožja Možjance, kjer se zgodba ponovi.

Ponosni na dirko

»Na evropsko prvenstvo gledamo kot na projekt, ki bo imel dolgoročne posledice za nas in nam lahko prinese veliko dobrega, če bomo to znali izkoristiti. Kratkoročno bo prebivalcem zaradi zaprtih cest povzročil tudi nekaj preglavic, a sem vesel, da so se poistovetili z dogodkom in so ponosni, da dirka prihaja v njihovo vas,« je še dodal Roblek.

Pri organizaciji evropskega prvenstva in še bolj pri vloženi kandidaturi za start dirke po Franciji, ki za sabo potegne nekajkrat večje stroške, se pogovarjamo tudi o finančni smotrnosti takšnih projektov. Kaj si torej prebivalci Gorenjske in kolesarji, ki dnevno križarimo po njenih cestah, lahko obetamo od EP, ki prihaja v naš del celine? »V občini Preddvor želimo ohraniti status izhodišča za aktivna doživetja na prostem. Ko bo obnovljen hotel pri jezeru, bomo imeli več nastanitvenih zmožnosti za vse t. i. active lifestyle popotnike, ki uživajo v hribih in na kolesu. V prihodnjih letih bomo v prometno ureditev in nove kolesarske poti v občini vložili še tri milijone evrov,« je napovedal Roblek.

Ko bo karavana evropskega prvenstva odšla in se bo za dogodkom polegel prah, bo Možjanca spet samo naša. Lokalni kolesarji smo svoje že dobili, asfaltirani krog je eden najlepših na Gorenjskem, stran od prepolnih glavnih prometnic, na svežem zraku in z dovolj priložnostmi, da s pekočimi nogami in povišanim srčnim utripom pozabimo na vse, kar nas teži v dolini. Sebično si želim(o), da Možjanca ne postane romarsko središče za vse, ki bi se želeli primerjati z dosežki Primoža Rogliča, Remca Evenepoela, Floriana Lipowitza in drugih zvezdnikov, ki bodo gostovali na slovenskih tleh.