V SLOVO

Za Natašo žalujejo tudi Hrvati, v tamkajšnjem smučanju je pustila globok pečat: Bila mi je izjemna čast, da sem jo imel priložnost spoznati

Umrla nekdanja slovenska smučarka Nataša Bokal.

a najvišji ravni tekmovanj v svetovnem pokalu je s prekinitvami nastopala med letoma 1991 in 2003, na svetovnem prvenstvu v Saalbach-Hinterglemmu leta 1991 je osvojila srebro v slalomu. FOTO: Ruben Sprich Reuters

S. N.

1. 2. 2026 | 08:55

3:37

A+A-

V 59. letu starosti je po bitki z rakom umrla nekdanja slovenska alpska smučarka Nataša Bokal. Na najvišji ravni tekmovanj v svetovnem pokalu je s prekinitvami nastopala med letoma 1991 in 2003, na svetovnem prvenstvu v Saalbach-Hinterglemmu leta 1991 je osvojila srebro v slalomu.

Po koncu tekmovalne kariere je ostala povezana s športom in smučanjem, s svojim znanjem, izkušnjami in osebnostjo pa je bila zgled ter navdih številnim mlajšim generacijam. Delovala je tudi na Hrvaškem in tam pustila globok pečat, o čemer priča tudi zapis na Facebook strani Hrvatski skijaški timovi.

»V hrvaškem smučanju so ljudje, o katerih se vse ve,« in zgodbe, ki so bile »povedane tisočkrat«, a so tudi takšni, »o katerih se malo govori v širši javnosti,« čeprav so »pustili globoko sled v hrvaškem smučanju in razvoju hrvaških smučarjev«. Ena takšnih je nekdanja slovenska smučarka in danes trenerka Nataša Bokal, ki je »pred nekaj dnevi«, po »skoraj dveh desetletjih v hrvaškem smučanju«, zapustila mesto trenerke v Ski klubu Končar, da bi se »v celoti posvetila delu s svojo nečakinjo«, ki »od te sezone vstopa v FIS«.

V svoji tekmovalni karieri je »trikrat stopila na oder za zmagovalke« v FIS svetovnem pokalu – zabeležila je tudi »zmago v slalomu« in »drugo mesto v veleslalomu v Kranjski Gori 1991« ter »drugo mesto v slalomu 1999«. Na svetovnem prvenstvu leta 1991 v Saalbachu je osvojila »srebrno medaljo«, a je bila njena pot »zaznamovana z boleznimi in zlomi«, kariero pa je končala z »14 operacijami«.

Kljub vsemu je v svetovnem pokalu nastopala »kar 20 let (1983–2003)«, kar je »do danes ostalo eden najdaljših stažev v FIS svetovnem pokalu«, ob tem pa je v času aktivne kariere končala tudi »fakulteto«. Po koncu tekmovalne poti je »na povabilo prijateljev« pomagala Ski klubu Rijeka pri treniranju mlajših kategorij, v Končarju pa je delala »od junija 2008 pa vse do pred nekaj dnevi« – tja je prišla na pobudo Tomislava Zubčića, potem ko je dotedanji trener »Marko Šuman odšel v FIS s Filipom Zubčićem«.

V 15 letih dela v Končarju so »skozi njene trenerske roke« šle »generacije in generacije mladih smučarjev«, njen vpliv pa ni ostal le znotraj kluba: zaradi »dobrih odnosov« s trenerji iz drugih klubov in skupnih treningov so »Natašini trenerski nasveti« dosegli tudi mnoge, »ki niso bili v SK Končar«. Ob tem je v več sezonah pomagala tudi »samorganiziranim FIS ekipam hrvaških smučarjev«, ki so bili »izven sistema reprezentanc«, jim nudila »logistično in trenersko podporo« ter olajšala pot tistim, ki so »svojo pot financirali sami«.

Čeprav »morda ni bila reprezentančna trenerka« in »ni v Hrvaško prinesla svetovnih in olimpijskih medalj«, je delala »z otroki v bazi«, in prav »baza« je po tem zapisu »edina, ki lahko dolgoročno zagotovi obstoj tekmovalnega smučanja na Hrvaškem«. Najbolj pa odmevajo besede staršev: »Bila mi je izjemna čast, da sem jo imel priložnost spoznati in se družiti vsa ta leta,« in še: »Resnična športnica, ob kateri so naši otroci zdravo odraščali in se zagotovo veliko naučili o tekmovalnem smučanju.«