KRANJSKA GORA – V športu se stvari lahko hitro spremenijo. Če so nas lani takle čas ob cesti z Jesenic v Kranjsko Goro in naprej proti podkorenski strmini, kjer bo danes in jutri 56. pokal Vitranc, z jumbo plakatov pozdravljali tuji asi svetovnega alpskega smučanja, nas letos Žan Kranjec, doma iz vasice Bukovica pri ne dosti večjih Vodicah na drugi, neljubljanski strani Šmarne gore, sicer član ljubljanskega Novinarja. Če se ne motim, je Žan po nekaj desetletjih spet reprezentant iz z vrhunskimi športniki obubožane Ljubljane, če drugega ne, je vsaj iz ljubljanskega kluba.
Da je na uradnem plakatu vitranške tekme naš matador, je najboljši dokaz, da se je krivulja slovenskega moškega smučanja obrnila navzgor. Še posebno ker bomo imeli ob veleslalomistu Kranjcu, v nedeljo, torej jutri, še enega našega fanta, slalomista Štefana Hadalina, doma z Vrhnike, od koder je tudi nekoč najhitrejša Slovenka, smukačica Mojca Suhadolc. Prav gotovo bosta Žan in Štef, kot ga imenujejo, tisti magnet, ki utegne pod Vitranc privabiti več gledalcev, ki se prejšnja leta v ciljni areni niso ravno gnetli, še posebno tistih, ki so plačali vstopnice, je bilo po stari in grdi slovenski navadi zelo malo. Večji obisk bi zagotovo zelo razveselilo novega predsednika organizacijskega odbora, domačina, nekoč sijajnega tekmovalca Grego Benedika in dolgoletnega generalnega sekretarja Pokala Vitranc Srečka Medvena, saj bi v prihodek tekme tako kapnilo nekaj dodatnih evrov. Proračun letošnje prireditve znaša nekaj malega manj kot milijon evrov in pol, predvidenih stroškov pa so organizatorji naračunali za 56 tisočakov manj. Zakaj je odstopil dozdajšnji predsednik Metod Dragonja, ni znano.
Ljubljančani zasedejo vse postelje
Na Gorenjskem poudarjajo, da gre za eno redkih prireditev, ki v zadnjih dveh desetletjih ni poslovala z minusom. Katere so tiste, ki imajo minus, niso povedali, predvidevam pa, da so mislili biatlonske tekme na Pokljuki, bržkone pa tudi lansko tekaško tekmo svetovnega pokala v novem nordijskem centru v Planici. Vsekakor pa ostaja daleč najbolj profitna športna prireditev pri nas, ne samo na Gorenjskem in ne samo pozimi, vsakoletni teden poletov v Planici, ki bo tam čez okrogle tri tedne. Ne glede na to, da naši vrli skakalci s Petrom Prevcem na čelu letos niso tako superiorni kot lani, ko je bil pod Poncami težko ponovljiv spektakel.
A kranjskogorski organizatorji, ki jim je letos šlo na roko tudi vreme, dovolj snežnih padavin in ves januar tako nizke temperature, da so lahko pripravili dovolj umetnega snega, imajo vendarle – tako kot malone vsako leto – problem. Glavna težava je, da bo prireditev v času šolskih počitnic, in to ljubljanskih, ko šolarji in njihovi starši navalijo na smučanje v Kranjsko Goro in zasedejo vse prenočitvene kapacitete. Teh potem kranjskogorski hotelirji in tisti, ki imajo penzione, ne morejo – drago, če sem malce žleht – oddajati tekmovalcem, spremljevalcem, obiskovalcem, novinarjem in še komu, ki pridejo tja zaradi tekme na Vitrancu. Medven in druščina si želijo, da se termina ne bi križala, saj bi imeli tako en teden več zasedenih maksimalnih zmogljivosti. Pritrjuje jim tudi župan Kranjske Gore Jani Hrovat, sicer oče po dolgem času vsaj ene uspešne in perspektivne alpske smučarke s tistega konca Slovenije, Mete Hrovat. Mimogrede: morda pa se bo na Gorenjskem, zibelki slovenske smučarije, le našel kdo, ki bo šel po stopinjah Bojana Križaja, Jureta Koširja, Špele Pretnar in Alenke Dovžan.
Janez Slivnik, veliki narodi in Slovenija Nedavno se je s časopisnim intervjujem oglasil tudi eden redkih slovenskih alpskih trenerjev, ki je s tujim tekmovalce mali tekmovalko osvojil kolajno na velikem tekmovanju, v mislih imam kajpak olimpijske igre ali svetovno prvenstvo, Jeseničan Janez Slivnik, sicer nekoč tekmovalec kranjskogorskega kluba. Izjema je med našimi trenerji kajpak pred desetletji največji slovenski trener doslej, Filip Gartner, odličja je osvajal z Norvežani, Avstrijkami itd. Zanimivo, da je 43-letni Slivnik nečak karizmatičnega trenerja, o katerem pišem zgoraj, Janeza Šmitka - Kite. Slivnik od leta 2014, nekoč je treniral tudi Tino Maze, nosi dres najmočnejše alpske smučarske države na svetu, kjer je kot glavni veleslalomski trener odgovoren za Rolanda Leitingerja, Philippa Schörghoferja, Christopha Nösiga, Daniela Maierja in Stefana Brennsteinerja. Jeseničan je na vprašanje o našem Kranjcu in Hadalinu dejal, da »je dejstvo, da Slovenija v alpskem smučanju nikoli več ne bo velik narod. Nikoli ne bomo imeli osem finalistov v posamezni disciplini. Kakovost Žana Kranjca je nesporna. Štefan Hadalin pa je tako rekoč na vseh prizoriščih pokazal napredek. Smučarja dokazujeta, da se v Sloveniji dela kakovostno in da so posamezniki konkurenčni.« Hja, Slovenija v alpskem smučanju nikoli ni bila velik narod, vsaj po mojem skromnem mnenju, v primerjavi z Avstrijo, Francijo, Švico in Norveško ne. Vedno pa smo imeli velike šampione, nekoč Bojana Križaja, Roka Petrovića in Matejo Svet, pozneje Tino Maze in zdaj Ilko Štuhec. Vmes pa še kakšen Kline zmaga in nabriše predstavnike velikih narodov. |
Pastirji in Vikingi
Nekoč je bilo v dolini pod Vitrancem marsikaj drugače. Proga je bila bližje, ne v Podkorenu, veliki šef, uradno generalni sekretar Pokala Vitranc, pa je bil dolga leta domačin, Kranjskogorčan Vojteh Budinek, sicer direktor hotela Lek, ki ga je švicarska farmacevtska multinacionalka Novartis, lastnica našega Leka, nedavno prodala Nizozemcem. Popularni Budinek, bil je češkega rodu, je umrl za posledicami možganske kapi v 68. letu starosti, 1999. Istega leta je za vedno odšel tudi oče svetovnega pokala v alpskem smučanju, Francoz Serge Lang.
Malo manjši ali pa tudi ne, kakor se vzame, šef na tekmi na Vitrancu je bil nekoč Janez Šmitek - Kita, trener in po mnenju mnogih eden največjih poznavalcev in strokovnjakov za alpsko smučanje pri nas, ki je z ekipo vzorno skrbel za pripravo prog, zdaj pa je svetovalec vodje tekmovanja Aleša Vidica. V intervjuju pred mnogo leti, ko je bil glavni trener naših alpincev, mi je guru alpskega smučanja Kita dejal, zelo neposredno, tak je bil vedno in je še danes, da so naši tekmovalci ovce ali kvečjemu pastirji, Norvežani pa Vikingi, bojevniki in lovci; Jure Košir in druščina so mu grozno zamerili te besede, polne simbolike in žal – tudi resnice. No, zdi se, da zdaj zlasti hitra Štajerca, Boštjan Kline iz Maribora in tudi Martin Čater iz Pečovnika tik Celja, ki bo startal tudi v veleslalomu na Vitrancu, vendarle razmišljata drugače. Kdo ve, ali ni to zasluga – poleg trenerja Petra Pena – brezkompromisnega bojevnika Andree Massija, ki je z našimi tekmovalci v hitrih disciplinah delal lani poleti in jeseni. Toda kaj ko je Massi medtem od Smučarske zveze Slovenije dobil nogo in ga ne bo več med našimi hitrimi fanti.