Zlato olimpijko Tino v stisko spravili na ministrstvu za obrambo

Pravijo, da je judo več kot šport. Za Slovenijo gotovo. Ta borilna veščina nam je dala dve zlati olimpijski kolajni in nas postavila na svetovni zemljevid te borilne veščine. Prva je za to leta 2004 poskrbela Urška Žolnir na olimpijskih igrah v Atenah, letos pa je od vseh kriz in sanacij potlačene in zamorjene občutke ponosna na plan zvabila 23-letna Tina Trstenjak, ki je bila zavoljo svojih uspehov izbrana za športnico leta.

»Zelo sem ponosna in vesela. Po dolgem času je judo na prvem mestu, ponosna sem, da je tudi na drugem mestu kolegica Ana Velenšek in se je vse razpletlo zelo lepo. Imamo tudi podmladek, če bo dobro delal, se lahko nadejamo novih uspehov. Jaz pa tudi že pridno treniram. Seveda, mlajši prihajajo in dihajo za ovratnik, a je konkurenca vedno dobrodošla,« je pred dnevi na glas razmišljala Trstenjakova, ki je na igrah v Riu de Janeiru pokorila vso konkurenco v kategoriji do 63 kilogramov.

Račun brez birokratov

Tina je šampionka, zato je drugačna. Ali ravno obratno – ker je drugačna, je šampionka. Mature, tiste iz šolskih klopi, še ni naredila, a je Sloveniji prinesla toliko medalj, ponosa in veselja, da se država iz nje ne bi smela norčevati. Pa se je. Tina Trstenjak je vso mačehovstvo države doživela na lastni koži lani poleti. Po seriji uspehov (10 zmag na turnirjih elite, bron s svetovnega prvenstva, dve srebrni medalji z EP) se je lani poleti pripravljala na svetovno prvenstvo.

Veljaki so ji obljubili službo na ministrstvu za obrambo, da bo poskrbljeno za nekaj evrov na mesec več, da bo lahko mirno trenirala, ne pa mislila na to, kje bo dobila denar. Pa je bil to račun brez birokratov. Ko so pregledali dokumentacijo, so ji sporočili, da je ne bodo zaposlili, ker nima mature. Tak odnos, predvsem pa nenormalno slab in neustrezen čas pojasnila odločitve Tine ni strl. V Astani je postala svetovna prvakinja. Vmes je našla službo (država je letos spomladi le popravila lanskoletno šlamparijo) na Finančni upravi Republike Slovenije, Tina pa je javno obljubila, da bo končala srednjo ekonomsko šolo in opravila maturo. »Po svojih močeh se bom še naprej trudila, da bom uspešna tudi v šoli ter si s tem zagotovila nadaljnje izobraževanje, hkrati pa si še naprej želim dosegati vrhunske rezultate,« pravi.

Po zlatu že mislila na Ano

Če na maturo iz šolskih klopi še čaka, pa je za njo že diploma s tatamija. Z odliko je opravila s konkurenco, ki je zaman iskala Tinino šibko točko. V Rio je prišla kot favoritinja, pričakovanja je izpolnila z odliko in upravičila svoj status. Članica Judo kluba Z' dežele Sankaku Celje od prve do zadnje borbe ni pokazala šibkosti, v boju za zlato je ugnala Francozinjo Clarisse Agbegnenou.

»To so sanje vsakega športnika in vesela sem, da mi je uspelo. O medalji nisem razmišljala, čeprav je bil cilj zlato, a šla sem iz borbe v borbo. Zelo težak je bil začetek, s katerim imam na tekmah vedno težave, pa tudi pri boju z Brazilko, ki je imela na svoji strani občinstvo, sem morala ostati psihično močna. S Francozinjo se dobro poznava in odločale so malenkosti,« je po tekmi povedala Trstenjakova in priznala, da je na olimpijskem turnirju nastopala še vedno hudo poškodovana. »Dobila sem močan udarec v rebra, poškodbo smo delno sanirali,« je priznala, pretiranega časa za slavje ni bilo. Judoisti so velika družina, ki drži skupaj in si pomaga. »Pomembno je, da Ani pomagam pri pripravi, veselili pa se bomo na koncu,« je kljub svojemu izpolnjenemu cilju že mislila na svojo klubsko kolegico Ano.

Vrnila se je

Tina Trstenjak se je judu zapisala leta 1998. Pravijo, da so za vse krivi obiski pri babici. S starši se je k njej vozila mimo Lopate, kjer domuje klub Marjana Fabjana. Dekletce je hotelo vedeti, kaj se dogaja v tej telovadnici. Pa so ji starši ugodili in jo prepustili Fabiju, ki je iz nje naredil šampionko planetarnih razsežnosti. Prav Fabi in Urška Žolnir sta ostala idola, ki Tino spremljata na njeni športni poti, ki se je začela vzpenjati leta 2005. Konec leta 2008 je zavoljo slabših izidov padla v krizo (tudi trenirala ni), a se je iz nje izkopala in nanizala impresivno serijo uspehov. Tudi zato, ker se je preselila v kategorijo višje.

Tina je aktualna olimpijska, svetovna (Astana 2015) in evropska prvakinja (Kazan 2016). Lani je na evropskih igrah v Bakuju zasedla drugo mesto, srebrna pa je bila tudi na EP 2014. Zbirko kolajn dopolnjujeta še brona s članskih SP (Čeljabinsk 2014) in EP (Budimpešta 2013). Kapo dol in poklon do poda. Zdi se, da se bo ta niz nadaljeval.