Cene že ima svojo ceno

Prevc je soznačnica za smučarske skoke. Že oče Božidar je rad skočil, 21-letni Peter Prevc je seveda svetovni as, ko orlovsko s smučkama pluje po zraku, na finalu svetovnega pokala v Planici pa je zasijal njegov 18-letni mlajši brat Cene, polnoleten je postal 12. marca. Na dveh posamičnih tekmah je doskočil do 16. in 27. mesta, tudi do prvih točk v svetovnem pokalu, v ekipni preizkušnji pa je bratu in tovarišema pomagal do petega mesta. V družini Prevc pa se z orlovskim športom ukvarjata tudi 14-letni Domen in sestra Nika, ki šteje osem pomladi, štiriletna Ema pa se bo gotovo tudi ravnala po izreku, da jabolko na pade daleč od drevesa. V Dolenji vasi Prevčevih v občini Železniki je blizu njihovega domovanja tudi 25-metrska skakalnica; nič čudnega, da so zagrizli v ta zimski šport.

Cene Prevc je, tako kot Pero Mišica v njegovih letih, redkobeseden, v novinarskem vrvežu v Planici pa je čez noč skočil pod luč radovedne sedme sile. »Z izkupičkom v Planici sem zelo zadovoljen, s skoki pa predvsem v nedeljo niti ne, bili so solidni. Smučina je bila odlična, a moteč je bil dež. Vesel pa sem preskoka. Pri ekipni tekmi pa je bil poseben občutek, bila je moja prva v svetovnem pokalu. Je pa bil pritisk veliko manjši kot na prvi posamični tekmi,« je Cene najprej ocenil konec tedna v dolini pod Poncami. »V naslednji sezoni bom zagotovo začel v mladinski ekipi, dokončno bo vse znano sredi aprila. Večjih načrtov pa nimam. Tudi o tem, ali bom v ekipi za svetovni pokal, še ne razmišljam, vse je še odprto,« je skromno začel. Gotovo sta s Petrom najboljša skakalna brata v svetovnem pokalu, smo ga vprašali. »Niti ne bi vedel. Vem pa, da sta bila dva Hautamäkija, Jussi in Matti,« je na kratko odgovoril. Najstnik razmišlja zelo resno, na športni poti dela korak za korakom, želja je napredovati. »Kako pa drugače? Seveda moram ostati na realnih tleh. Ciljev pa nimam, samo iti naprej,« je bil še naprej redkobeseden.

Navdušil ga je brat

Zanimalo nas je, ali je njegov vzornik Peter ali pa je morda že prej koga videl po televiziji. »Navdušil me je Peter. In sem rekel, tudi sam bom to počel,« je še navrgel Cene Prevc. V tistem trenutku je mimo prišel Pero Mišica, potegnil mlajšega brata stran in ga obvaroval pred nadaljnjimi radovednimi pritiski sedme sile. Starejši brat pozorno bdi nad Cenetovo športno potjo in njegovim zorenjem. »Ne skrbi me toliko, da bi previsoko poletel, temveč to, da bi si naložil prevelika pričakovanja. Že tako ali tako mu verjetno v podzavesti odmeva, da je njegov brat tako močan. Njegov trener mi je dejal, da ga je eden od novinarjev vprašal, zakaj še ni dozorel, kot sem pri sedemnajstih letih sam. Potrebuje mir, da bo lahko zorel naprej in se pripravljal,« se najstarejši brat Prevc zaveda vseh pritiskov. Da so Prevčevi lepo vzgojeni in pridni, priča tudi dejstvo, da je Cene že dan po zadnji planiški tekmi spet začel drgniti šolske klopi. Dijak tretjega letnika gimnazije v Kranju ima namreč v tem šolskem letu opravljeno le prvo polletje, za sošolci zaostaja za pet kontrolnih nalog. Ker se bo pridno učil, tako kot odlično skače, bo šolsko leto zagotovo končal z lepim telemarkom.