Anglija – Argentina? Obstajajo prestiži med posameznimi reprezentancami. Ta pa je eden tistih, ki je zaradi svoje medsebojne zgodovine velikih nogometnih predstav in za povrh še političnega ozadja prav poseben. In ob katerem se bodo močno nakremžili predvsem številni privrženci angleške nogometne reprezentance. Kajti preteklost svetovnih prvenstev jim prav v dvobojih z Argentino prinaša slabe spomine, še zlasti ob dogodkih v Mehiki 1986 ter dvanajst let pozneje v Franciji. Zato so zdaj na Otoku trdno odločeni prekiniti tradicijo, izločiti branilce lovorike iz Katarja ter se po 60 letih uvrstiti v finale.
Argentino reprezentanco spremljajo številni in zelo glasni navijači. FOTO: Jay Biggerstaff/Reuters
Toda argentinska nogometna reprezentanca ni močna le v neposrednih dvobojih z Anglijo: ko gre za polfinale svetovnega prvenstva, ta velika južnoameriška ekipa sploh ne pozna poraza! Na prejšnjih prvenstvih se je namreč šestkrat uvrstila med najboljšo četverico in vedno znova je preskočila tudi to sklepno oviro do finala – v letih 1978, 1986 in nazadnje v Katarju 2022 je mundial kronala z lovoriko za naslov svetovnih prvakov, v letih 1930 se je morala v finalu sprijazniti z zmagoslavjem Urugvaja, 1990. in 2014. pa so bili od Argentincev boljši Nemci – obakrat z 1:0.
Messi prvič z Anglijo
Zdi se kar težko verjetno, toda današnja tekma bo prva za Lionela Messija proti angleški reprezentanci. »Res sem v svoji dolgi karieri igral proti marsikomu, le proti Angliji še ne. Zanimivo bo,« je v pričakovanju polfinala dejal argentinski zvezdnik.
Modro-beli na tem prvenstvu z igro niso blesteli, bolj kot ne se jim zgodba suče okrog neuničljivega čarodeja Lionela Messija. Toda nazadnje so v dramah osmine finala ter četrtfinala bili bolj spretni in zbrani od konkurenčnih tekmecev iz Egipta in Švice. Jasno, da še zdaj, ne le v alpski deželi, buri duhove odločitev po ogledu VAR ob izključitvi švicarskega reprezentanta Breela Embola, a mundial gre naprej in z njim pričakovanje srečnih Argentincev nove velike tekme z Angleži.
Marsikaj se je dogajalo v dosedanjih predstavah drevišnjih tekmecev na velikih tekmovanjih v preteklosti. Besu Otočanov ni bilo konca ob analizi dveh porazov: leta 1986 v četrtfinalu ob dveh nepozabnih potezah Diega Maradone – najprej nerazveljavljenem golu z roko, nato pa zadetku po izjemnem slalomu s svoje polovice do vrat angleške vrste –, ter ducat let pozneje po izvajanju enajstmetrovk v Saint-Etiennu, ko je bil izid po rednem delu 2:2, vodilni angleški zvezdnik David Beckham pa je bil v 47. minuti izključen ...
Nemški strateg Thomas Tuchel bi lahko angleško reprezentanco prvič po dolgih 60 letih pripeljal v finale mundiala. FOTO: Nathan Ray/Reuters
A to je pač zapisano v burni zgodovini dveh reprezentanc, nad katerima je nekoč viselo tudi breme Falklandskih otokov in tamkajšnje vojne v pomladi 1982 med Argentino in Združenim kraljestvom.
Novi rod nogometnih navijačev se na to ne ozira več, zdaj se bolj ukvarja z razmerji moči današnjih asov na igrišču. Vodilni adut angleške vrste je kapetan Harry Kane, izjemen strelec, ki v klubskem Bayernovem dresu postavlja mejnike v bundesligi, sam pa hrepeni po prvi reprezentančni lovoriki. Najbližje ji je bil pred petimi leti na pandemičnem prvenstvu stare celine, ko se je na domačem Wembleyju v negotovem finalu Anglija bojevala z Italijo, na koncu so odločale enajstmetrovke, tri zaporedne zgrešene domačih reprezentantov – Marcusa Rashforda, Jadona Sancha in Bukaya Sake – so odnesle sanje o domačem zmagoslavju.
2367 evrov je v uradni prodaji stala najcenejša vstopnica za današnjo tekmo Anglije in Argentine.
In dejansko, ko gre za lovorike na velikih tekmovanjih, Anglija čaka že dolgih 60 let – od podviga doma, junija 1966, je ni bilo nikoli več v finalu svetovnega prvenstva. Zdaj stavi na novo veliko zgodbo v režiji svojega nemškega režiserja na klopi – Thomasa Tuchla. Slednji sicer nazadnje ni bil navdušen nad igro svojih adutov nazadnje v četrtfinalu z Norvežani: »Res pa je, da ni preprosto igrati proti igralcem kova Erling Haaland, Alexander Sørloth, Martin Ødegaard ... Včasih pač moraš zmagati z umazanim nogometom, tako je to na pomembnih tekmah.« Junak zmage tokrat začuda ni bil Kane, temveč dvakratni strelec Jude Bellingham, sicer cenjeni nogometaš madridskega Reala.
Postavi FOTO: Dk
Argentina? Če bi se k nogometu ozrli na umazan način, kot ga je omenil nemški strateg angleške reprezentance, potem je bil takšen slog na zadnjih tekmah še precej bolj navzoč pri argentinski vrsti kot pa pri Tuchlovih nogometaših. Toda trikratnim svetovnim prvakom treh dejavnikov zares ne gre oporekati: zbranosti v ključnih trenutkih tekme, fanatične podpore množice rojakov s tribun ter genialnih Messijevih potez. In vse to je v zadnjih dneh botrovalo zmagam. Bo tako tudi danes?
