Judoistka Metka Lobnik po poškodbi do brona

Prav zadnji dan 75. evropskega prvenstva v judu so v slovenskem taboru vendarle dočakali kolajno. Z njo je navdušila Metka Lobnik, ki si je v kategoriji do 78 kilogramov izbojevala tretje mesto. Na poti do svojega doslej največjega uspeha je včeraj v Tbilisiju nanizala tri zmage in doživela le en poraz. Metkin podvig ima še toliko večjo težo, če vemo, da je bil njen nastop v glavnem mestu Gruzije zaradi nedavne poškodbe zadnje stegenske mišice zelo vprašljiv. Lobnikova je – tako kot, denimo, v petek petouvrščena Kaja Kajzer (do 63 kg) – najprej nanizala dve zanesljivi zmagi. Potem ko je bila v uvodnem krogu prosta, je v drugem upravičila vlogo favoritinje proti 19-letni Čehinji Marie Košnarovi. Mlado tekmico je 53 sekund pred koncem dvoboja ujela v končni prijem, v katerem jo je zadržala dvajset sekund za zmago z iponom.

Na podoben način, le da precej hitreje (že po poldrugi minuti), je zatem 25-letna Štajerka premagala še tri leta starejšo Nemko Julie Hölterhoff in se tako prebila v polfinale, v katerem pa je njen zmagoviti niz prekinila Emma Reid. Izkušena Britanka, ki bo 24. maja praznovala 31. rojstni dan, je že po dobri minuti prisilila Metko k vdaji z vzvodom na roki. Zanimivo, da je bila Reidova, ki se lahko med drugimi uspehi pohvali z bronasto kolajno na svetovnem prvenstvu pred dvema letoma v Abu Dabiju, uspešnejša tudi na lanskem prvenstvu stare celine v Podgorici, skupno pa v medsebojnih dvobojih zdaj vodi z 2:1 v zmagah.

Metka Lobnik (levo) se je včeraj odlično borila. V četrtfinalu je ugnala Nemko Julie Hölterhoff. FOTO: Darko Petelinšek/JZS

Po tokratnem porazu se je Lobnikova preselila v finale repešaža, v katerem jo je v razprodani tbilisijski športni palači, ki sprejme 9000 gledalcev, pričakala Aleksandra Babinceva. Ruska veteranka, poročnica oboroženih sil in članica moskovskega vojaškega športnega kluba CSKA, je sicer začela odločno, vendar ji je slovenska junakinja vrnila z enako mero. Po slabi minuti je poskusila z metom, ki še ni obrodil sadov, zato pa je bil uspešnejši drugi poskus po dobri poldrugi minuti, ko je 33-letno nasprotnico iz Kirova spravila zadnjico za juko. Zaostanek je očitno tako razjezil izkušeno Rusinjo, da je malo pozneje odgovorila z nevarnim in nedovoljenim prijemom Metkine roke, zaradi česar izraelskemu sodniku Oferju Benu Zviju ni preostalo drugega, kot da je Babincevi pokazal rdeči karton.

Metkina pot je bila razburkana

Lobnikova je po razglasitvi kar skočila od veselja, nato pa stekla v objem k trenerju Gregorju Brodu, ki je sicer tudi športni direktor pri Judo zvezi Slovenije (JZS). Po lanskem razočaranju v Podgorici, kjer je naše zastopstvo ostalo praznih rok, je tako po zaslugi diplomirane profesorice razrednega pouka, ki nadaljuje magistrski študij na Pedagoški fakulteti v Mariboru, spet napočil čas za slavje. »Zelo sem vesela, še toliko bolj, ker je bila moja pot proti Tbilisiju sila razburkana. Moj nastop na evropskem prvenstvu je bil namreč še teden dni pred odhodom pod vprašajem. Da se je na koncu tako lepo razpletlo, je res čudovito,« ni skrivala navdušenja judoistka kluba Apolon Maribor, sicer doma iz Orehove vasi.

Metka Lobnik je po slovesni razglasitvi ponosno pokazala svojo kolajno. FOTO: Miha Šimnovec

Za seboj ima zares zahtevno obdobje. »Novembra sem staknila neprijetno poškodbo (hernijo diska), po kateri sem se hitro vrnila na tekmovanja. Čeprav se za to prvenstvo nisem mogla najbolje pripraviti, sem dokazala, da sem lahko vseeno kos najboljšim judoistkam,« je bila vesela potrditve, da se lahko za najvišje uvrstitve bori tudi takrat, ko ni v najboljši formi.

Tekmo v Tbilisiju je vzela kot vsako drugo. »Košnarovo poznam s priprav, na katerih mi je pobrala kar nekaj živcev. Zaradi tega sem se je lotila še odločneje in se držala načrta, pobirala njen rokav in jo nato ujela v končni prijem,« je opisala svojo uvodno zmago in nato – kot je pripomnila – ustrezno rešitev našla tudi proti neugodni Hölterhoffovi.

»Proti Reidovi sem nato naredila napako v parterju, ki jo je tekmica izkoristila,« je pojasnila Lobnikova, ki se ji je po zmagi nad Babincevo od srca odvalil velik kamen. »To kolajno sem si res močno želela. Z njo sem zaključila zbirko žlahtnih kovin z evropskih prvenstev, na katerih imam zdaj vse – bronasto s kadetskega EP (Sarajevo 2018), zlato z mladinskega EP (Poreč 2020) in bronasto z EP do 23 let (Poreč 2020),« je bila nasmejana slovenska junakinja, ki se ni pozabila zahvaliti svojima klubskima trenerjema Mitji Jenušu in Mariu Rudlu.