Đoković ne popušča: Na vrsti je Nadal

Ko človek pomisli, da je Novak Đoković izboljšal vse možne teniške rekorde, vedno znova poskrbi za svež mejnik. Prejšnji teden je postal zgodovinska številka 1 na svetovnih lestvicah obeh spolov – s 378 tedni na vrhu je prehitel legendarno Nemko Steffi Graf –, pri 35 letih pa je še dovolj dobro pripravljen in zdrav, da razmišlja o novih podvigih. Po zmagi na letošnjem odprtem prvenstvu Avstralije, 22. na turnirjih za grand slam, se želi na večni lestvici otresti družbe Rafaela Nadala, zelo pa ga mikajo tudi olimpijske igre 2024.

Veliki rivali: Rafael Nadal, Andy Murray, Novak Đoković in Roger Federer FOTO: Instagram

»Kar ne morem verjeti, da sem v seštevku zbral toliko tednov na vrhu svetovne lestvice. Ko me primerjajo s Steffi Graf in drugimi velikani našega športa, sem lahko le neizmerno ponosen,« poudarja Đoković, ki je prvič prišel do številke ena julija 2011. In če je le pol leta prej imel negativno bero tako v dvobojih z Nadalom (7:16) kot z Rogerjem Federerjem (7:16), je začel s precejšnjo naglico nadomeščati zamujeno proti svojima najhujšima tekmecema.

S Špancem dobil 23 od naslednjih 36 bitk

S Špancem je dobil 23 od naslednjih 36 bitk in zdaj proti njemu vodi s 30:29 v zmagah, proti Švicarju pa je odločil sebi v prid 20 od zadnjih 27 partij za skupno prednost 27:23. Marca 2021 je tudi dokončno prehitel Federerja, ki je bil v moški konkurenci svetovna številka ena 310 tednov, na tretji stopnički lestvice, ki upošteva dosežke »odprte ere« po letu 1968, ko so profesionalnim igralcem dovolili tekmovati z amaterskimi, je Pete Sampras z 286 tedni. Na četrtem mestu je Ivan Lendl (270), na petem Jimmy Connors (268), na šestem Nadal (209). Med aktivnimi igralci ima tretjo najboljšo bero Carlos Alcaraz z 20 tedni na vrhu.

Ko so Đokovića lani izgnali z OP Avstralije zaradi necepljenosti proti covidu-19, si verjetno ni mislil, da bo nadaljeval kariero v takšnem šampionskem slogu. Ob vrnitvi v Melbourne je tam osvojil še deseto lovoriko, mladim izzivalcem pa še kar nudi vsakodnevne lekcije kakovosti in stanovitnosti, zato ne bo dolgo čakal, da bi prišel do rekordnega 23. zmagoslavja na turnirjih velike četverice.

Prva priložnost se mu bo ponudila med 28. majem in 11. junijem na OP Francije, na katerih je doslej osvojil najmanj trofej za grand slam (dve v letih 2016 in 2021), saj se je Nadal od nekdaj počutil kot doma na pesku Roland-Garrosa in se na njem kar 14-krat zavihtel na vrh. Toda Srb ima zdaj s Parizom celo dvojni načrt: v francoski metropoli želi zapolniti tudi edino belo liso v življenjepisu.

Prvič po letu 2005 mu grozi padec

Đoković je doslej štirikrat nastopil na olimpijskih igrah, edino kolajno (bronasto) pa je osvojil v prvem poskusu v Pekingu 2008. Še posebej obžaluje zadnjo priložnost predlani v Tokiu, kjer se je končala njegova kandidatura za zlati slam (zmage na štirih glavnih turnirjih v sezoni in OI), zato zdaj pravi, da bi zanj imelo dodatno težo, če bi prišel do prvega zlatega odličja na Nadalovem vrtičku na Roland-Garrosu.

Pri tem bržkone računa, da je leto dni starejši Španec precej bolj iztrošen in da se kar ne more otresti poškodb. Zato mu celo prvič po letu 2005 grozi, da bo izgubil mesto med najboljšo deseterico na svetu. Hkrati se bližajo tudi zadnje epizode v neuradni bitki za finančno prevlado: Đoković je doslej zaslužil s turnirskimi nagradami 166,9 milijona dolarjev, dobrih 32 milijonov več od drugouvrščenega Nadala. Federer je končal kariero pri 130,6 milijona, na četrtem mestu je Andy Murray s 63,5 milijona $.