Emi Kozin je bilo v čast boksati s takšno legendo

Najuspešnejša slovenska (profesionalna) boksarka Ema Kozin si kljub porazu v obračunu s Cecilio Braekhus ni imela česa očitati. Kakor je sama povedala, je na spektaklu v Lillestrømu pri Oslu dala vse od sebe in nudila dostojen odpor norveški »prvi dami«, ki je izkoristila prednost domačega terena, unovčila bogate izkušnje in svoj poslovilni dvoboj oziroma Zadnji gong (The Final Bell), kakor so ga poimenovali prireditelji, odločila sebi v prid po točkah s 97:93, 96:94 in 98:92.

Po razglasitvi 39. zmage (v poklicni statistiki ima tudi en neodločen izid in dva poraza) je Braekhusova padla na kolena in le s težavo zadrževala solze. »Zahvalila bi se vsem, ki so delali na tem spektaklu, vse skupaj je bilo res neverjetno. Seveda ne smem pozabiti niti na svojo izjemno ekipo, brez katere ne bi dosegla vsega tega, kar sem, pri čemer gre velika zahvala trenerju Johnathonu Banksu, ki je z drugega planeta,« je od silne sreče kar žarela 44-letna Norvežanka, potem ko je z naslovoma svetovne prvakinje v supervelterski kategoriji po različicah WBC in WBO, ki ju je odvzela 18 let mlajši tekmici iz Šmartnega ob Savi, postavila piko na i svoji blesteči karieri.

Kozinova je športno sprejela svoj drugi poraz (ob 24 zmagah in prav tako enem neodločenem izidu). Po dvoboju se je sklonila k Braekhusovi, ki je sicer luč sveta ugledala v kolumbijski Cartageni, jo potrepljala po rami in nato prisrčno objela. »Kljub temu, da sem morala v ringu celo večnost čakati na njen prihod in sem se v tem času že ohladila, sem začela dobro in morda s prvimi udarci celo presenetila Cecilio, kakor je v nadaljevanju ona mene s hitrostjo prednjih direktov in naglimi umiki. Težko jo je bilo držati in dobiti na pravi razdalji. V drugi ali tretji rundi me je tudi dobro zadela v telo in mi pobrala precej energije,« je priznala slovenska »princeska« in dodala, da si je od tega hitro opomogla.

Zdela se ji je nedotakljiva

»Nisem se znašla v kakšni krizi, sem pa vedela, da bom morala dati do konca vse od sebe, če bom želela zmagati. Čeprav sem se trudila, se mi ni izšlo. Seveda nikoli ni lepo doživeti poraza, izguba šampionskih pasov lahko na nek način pomeni korak nazaj, toda zame ni konec sveta. Ravno nasprotno; zaradi dobre borbe sem prejela številne pozitivne odzive. No, nekateri so celo menili, da bi lahko kot branilka naslovov svetovne prvakinje tudi zmagala, a pustimo zdaj to,« je po prespani noči razmišljala Kozinova, ki si šteje v veliko čast, da je lahko boksala s takšno legendo, kot je Braekhusova.

»Če bi mi nekdo na začetku moje športne poti, ko je bila Cecilia moja velika vzornica, rekel, da bom nekoč stala skupaj z njo v ringu, mu ne bi verjela. Zdela se mi je namreč nedotakljiva. Že to, da bi bila z njo v isti sobi in se lahko fotografirala z njo, bi mi pomenilo ogromno. A bi rada ob tem poudarila, da do nje vseeno nisem gojila takšnega strahospoštovanja kot, recimo, leta 2022 do Claresse Shields. No, tudi glede tega sem odtlej zelo napredovala,« je pojasnila diplomirana matematičarka, ki se ji je Braekhusova zahvalila za borbo. »Vprašala me je, koliko sem stara, po mojem odgovoru pa se je začudila in rekla, da je pred menoj še svetla prihodnost in da bom prej ali slej spet prvakinja,« je zaupala Kozinova, ki upa, da bo že kmalu dobila naslednjo priložnost za dokazovanje ...