Govori srbsko, da te bo razumel nogometni svet

Menite, da bomo kdaj slišali trenerja nogometašev Maribora Krunoslava Jurčića govoriti slovensko? Težko, razen če bo denimo ostal na klopi vijoličnih še tri ali štiri leta. Pa ne mislimo za jezik vleči zgolj hrvaškega strokovnjaka, ki je konec avgusta prevzel vodenje slovenskega prvaka. Gre namreč za stalnico na naši ne samo nogometni sceni. Namreč to, da se trenerji iz tujine preprosto ne naučijo niti osnovnih besed in stavkov v slovenskem jeziku. Saj, imate prav, zakaj bi se naučili, če jim ni treba. In zgodba bi bila s tem končana.

Ena izmed legend ljubljanske Olimpije Miloš Šoškić že desetletja živi v Sloveniji, a je vselej, kot igralec in kot trener, govoril srbohrvaško. »Imel sem voljo, da se naučim slovensko, a so vedno in povsod vsi govorili z mano srbohrvaško. Slovensko razumem in tudi govoril bi lahko, a kaj ko so leta minevala, izginila pa je tudi samozavest, da bi za medije govoril slovensko z napakami. Priznam, to je moja šibka točka,« nam je pred časom iskreno povedal Šoškić. Znana je njegova nesmrtna izjava pred televizijsko kamero, ko se je med drugim po tekmi za podporo zahvalil vsem »navijalcem«. Deležen je bil takšnega zbadanja, da je preprosto odmislil govoriti slovensko za medije in tudi sicer. Drži, nihče ga ni prisilil oziroma zadosti motiviral, da komunicira v slovenskem jeziku. Nekateri celo menijo, da prav zato na začetku 90. let ni postal selektor reprezentance.

Tudi v zadnjem obdobju imamo v slovenskih prvoligaških klubih, če se osredotočimo zgolj na nogomet, precej trenerjev in direktorjev z območja nekdanje Jugoslavije. Slovenci, razen morda mlajših rodov, v glavnem zelo dobro razumemo in govorimo hrvaško oziroma srbsko, po drugi strani pa niti ne vztrajamo, da bi naši nekdanji bratje in sestre pri nas govorili v domačem jeziku. Ta folklora je ostala še iz časov bratstva in enotnosti v bivši državi, kjer je srbohrvaški jezik povsod naletel na posluh in je odpiral vrata. Hrvaško se torej govori v Ljudskem vrtu, Srb Slavko Matić pa je trener Luke Koper, ob sebi ima tudi tim rojakov, vključno s športnim direktorjem Dušanom Petkovićem. Oba sta sveža obraza v deželi na sončni strani Alp, a glede na njuno starost (Jurčić jih šteje 45, Matić pa 39) in mednarodne izkušnje iz igralskih časov bi lahko pričakovali, da se bosta vsaj malce prilagodila novemu okolju in s tem tudi močno popihala na dušo navijačev. Če bi se denimo znašla v Nemčiji ali Italiji, brez znanja tamkajšnjih jezikov ne bi imela kaj iskati. Šefi Olimpije tudi danes govorijo srbsko, saj je predsednik Milan Mandarić, generalni direktor pa Ranko Stojić, a je trener kleni Korošec Marijan Pušnik, ki je po dveh letih dela na japonskem napisal knjigo Z japonskimi pregovori do motivacije, seveda v slovenščini.

Toda Slovenija je posebna zgodba, včasih se zdi, kot da sami raje govorimo srbsko oziroma hrvaško za ljubi mir, torej da ne bi bilo nelagodja pri naših gostih. Trenerji, ki morajo v svoji slačilnici in na igrišču ohraniti avtoriteto, si namreč težko privoščijo jezikovne lapsuse, saj takoj najdejo pot na splet, s tem pa bi bili izpostavljeni posmehu ali že kar norčevanju varovancev pa tudi navijačev. Tako raje ostanejo v območju jezikovnega udobja, saj raje tvegajo tovrstno zadržanost medijev in javnosti do sebe. Po drugi strani pa lahko tu in tam zaznamo tudi prepotentnost, češ, srbsko tako in tako razumejo in govorijo vsi, torej tudi pri nas.

Ko je v sezoni 2013/14 trener Olimpije postal Srb Milorad Kosanović, smo ga na uvodni novinarski konferenci vprašali, ali se namerava naučiti slovenščine. »S tem nimam problema, z vami lahko govorim tudi angleško, če želite. Samo da se razumemo,« je nedoločno, a spretno odgovoril čika (stric) Kosanović, kakor smo ga nekateri novinarji simpatično naslavljali, ko ga seveda ni bilo zraven. No, od oktobra 2013 do aprila 2014, kolikor se je zadržal v Sloveniji, se takrat 62-letni Kosanović ni naučil nič slovenščine. Morda kdo v obdobju globalizacije, mešanja kultur in univerzalne komunikacije meni, da temu ni vredno namenjati posebnega pomena. Ravno nasprotno, tudi pri nogometnih trenerjih velja poslovna odličnost od strokovnega dela na terenu do načina komuniciranja z moštvom, vodstvom kluba in javnostjo. Druga stvar pa je, kako si vsak zase razlaga poslovno odličnost. V našem primeru lahko parafraziramo znani stavek: »Pričaj srbski, da te razume fudbalski svet. (Govori srbsko, da te bo razumel nogometni svet).«