Jannik Sinner ubranil naslov na prestižnem turnirju, nasmejana je bila tudi njegova ljubezen

V vrhunskem športu ponavadi ni naključij. Seveda sem in tja udarijo kakšna presenečenja, kot denimo pred desetletjem naslov prvakov v elitni angleški ligi za nogometaše iz Leicestra ali pa še kakšno leto prej Wolfsburgovo slavje v nemškem prvenstvu, a največkrat tisti najboljši potrjujejo svoj ugled, vložek, znanje, psihično trdnost. In prav vse to je za novo lovoriko v Wimbledonu razgrnil Jannik Sinner, št. 1 svetovne lestvice teniških igralcev (ATP).

Letošnji kralj teniškega spektakla je – tako kot lani – eden vodilnih zvezdnikov bogate italijanske športne scene. V letošnjem finalu je bil s 6:7 (7), 7:6 (2), 6:3, 6:4 boljši od Alexandra Zvereva (Nem), sicer nazadnje zmagovalca odprtega prvenstva Francije. Slednji je zdaj skočil na drugo mesto omenjene razvrstitve ATP, Sinner mu je v uradnem govoru po koncu finalne predstave napovedal, da bo nekoč tudi on zasedel vrh.

Tako je zdaj rdečelasec, doma ob vznožju južnotirolskih vršacev ob italijansko-avstrijski meji, drugič osvojil Wimbledon, petič pa enega od turnirjev za grand slam, tu se je na večni lestvici izenačil s petkratnima zmagovalcema Rodom Laverjem in Johnom Newcombom. Zmaga z Zverevom v finalu je bila zanj natanko 100. v posamičnih dvobojih na teh štirih izbranih turnirjih, na vrhu te razvrstitve je Novak Đoković – 409 zmag. S svojim drugim zaporednim finalnim nastopom je Južni Tirolec sploh prvi italijanski državljan, ki se je več kot enkrat uvrstil v finale na tem prizorišču, skupno pa 18. teniški igralec z vsaj dvema zaporednima finalnima predstavama – med sedanjimi akterji sta na tem seznamu le še Đoković in Carlos Alcaraz. Na dosežke te sezone pa je junak Wimbledona 2026 lahko posebej ponosen: ob omenjenem srbskem zvezdniku se je namreč v teniško zgodovino zapisal kot edini igralec s petimi lovorikami v pomladni seriji turnirjev oznake Masters 1000 – v Indian Wellsu, Miamiju, Monte Carlu, Madridu in pred številnimi navijači v Rimu.

Mama ni videla cele tekme

Zmagovalca so v letošnjem Wimbledonu spremljali najbližji, mama Siglinde in oče Johann nista skrivala čustev, prva tudi smeha ne ob sinovem govoru po koncu, ko je povedal, da je mati v vsej živčnosti večkrat med tekmo zapustila ložo in za nekaj minut na daljavo finale spremljala pred vhodom na štadion. Kajpak je bil ponosen Jannikov tri leta starejši brat Mark, rojen v Moskvi in pozneje posvojen v družini Sinnerjevih. Nasmejana pa je bila tudi Laila Hasanović, danska manekenka, katere starši so doma iz nesrečne Srebrenice.

Domači kraj je družina zapustila med vojno v Bosni in Hercegovini, Skandinavija je staršema Jannikove spremljevalke tako kot številnim sodržavljanom ponudila novi dom. Wimbledonski junak sicer svojo spremljevalko javno komaj kdaj omenja, zasebnost je vedno zelo spoštoval in je ni delil s širšim občinstvom. Tako kot tudi ne svojih dveh prejšnjih romanc, rojakinje Marie Braccini in ruske teniške igralke Ane Kalinske. Javnosti najraje razgrinja svojo imenitno teniško igro.