Španija ali Argentina, nedeljski večer ob 21. uri: to je zadnje vprašanje tega svetovnega prvenstva v nogometu. Toda izjemno napeto je bilo že dva dni prej, ko je nogometna srenja ugibala, kdo bo sodnik tega finala. Trinajst sodniških ekip je čakalo na odločitev. Trinajst odličnih sodnikov, vsak s svojima pomočnikoma, je še upalo na tekmo, ki v njihovem poklicu pomeni največ. Nato je Pierluigi Collina, legendarni italijanski sodnik in danes vodja Fifinih sodnikov, pred zbranimi spregovoril o posebni časti, ki jo prinaša takšna naloga, in razglasil izbranca. »Voditi tekmo z zlatimi črtami na dresu je nekaj lepega. Prepričan sem, da se strinjate z menoj. To je lepo in resnično veliko. Prav tako je veliko, da bo glavni sodnik Slavko Vinčić,« je dejal Collina.
Mariborčan ob novici ni mogel skriti čustev. Najprej šok, nato tresenje, potem solze, saj je pravkar izvedel, da bo na stadionu MetLife vodil največjo tekmo v sodniški karieri!
Slavko Vinčić se je najprej uveljavljal na tekmah slovenske nogometne lige. FOTO: Drago Wernig
Ekipa, brez katere finala ne bi bilo
Za sodnika je takšna odločitev izjemna čast, največje priznanje za dolgoletno delo in hkrati ogromna odgovornost. Slavko Vinčić, tudi podjetnik, soprog in oče dveh hčera, bo prvi Slovenec, ki bo kot glavni sodnik vodil finale svetovnega prvenstva, in šele 23. sodnik v zgodovini s to nalogo.
A v finalu ne bo sam. Ob stranskih črtah mu bosta znova pomagala Tomaž Klančnik in Andraž Kovačič, njegova dolgoletna pomočnika. Korošec in Ljubljančan sta širši javnosti manj znana, toda v tej zgodbi nista zgolj spremljevalca. Sta del odlično povezane sodniške ekipe, brez katere takšnega imenovanja ne bi bilo.
Odločitev, da bo Vinčić sodil finale mundiala, kljub njeni veličini ni tako presenetljiva, kot se morda zdi na prvi pogled. Kot je pojasnil Collina, izbor ni bil hipna odločitev, temveč zaključek dolgega procesa, ki so ga tlakovali odlični nastopi Mariborčana in njegove ekipe.
FOTO: Dk
Vzpon brez bližnjic
Vinčićeva pot se je začela daleč od finalnih tekem. Na domačih igriščih, v slovenskih ligah, na tekmah, ki jih spremlja precej manj kamer. V prvi slovenski ligi je začel soditi leta 2007, tri leta pozneje pa je postal mednarodni sodnik Fife. Veliko se je učil tudi ob Damirju Skomini. Kot del njegove sodniške ekipe je leta 2012 na evropskem prvenstvu prvič okusil zares veliko sceno.
Sledila je vrsta domačih tekem, evropskih preizkušenj in reprezentančnih turnirjev. Leta 2020 se je pridružil Uefini elitni skupini sodnikov in se s svojo ekipo dokončno utrdil med najbolj cenjenimi evropskimi sodniškimi zasedbami. Od takrat je šla njegova pot samo še navzgor!
Leta 2021 je sodil prve velike tekme v izločilnih bojih pod okriljem Uefe, leto pozneje pa mu je že bil zaupan finale evropske lige v Sevilli med Eintrachtom iz Frankfurta in moštvom Glasgow Rangers. Istega leta je prvič sodil tudi na svetovnem prvenstvu v Katarju, kjer je vodil dve tekmi.
Pred dvemal letoma je v Londonu sodil finale lige prvakov med Realom iz Madrida in Borussio Dortmund. FOTO: Lee Smith/Reuters
Od Seville do Wembleyja
Po dobrih predstavah je leta 2024 prišel nov vrhunec. Vinčić je bil določen za glavnega sodnika finala lige prvakov med Realom iz Madrida in Borussio Dortmund. Pet let po Skomini, ki je leta 2019 kot prvi Slovenec sodil finale lige prvakov med Liverpoolom in Tottenhamom, je Slovenija znova dobila glavnega sodnika največje klubske tekme v Evropi. To je bila takrat največja tekma Vinčićeve kariere. Zdaj jo bo presegla še ena.
Finale svetovnega prvenstva je vendarle povsem drugačna razsežnost. Za nogometaše je finale svetovnega prvenstva tekma, o kateri sanjajo kot otroci. Za sodnike je podobno, le da so njihove sanje navadno bolj odmaknjene od javnosti. V takšnem večeru ne smejo zasenčiti igre ali postati glavna tema. Njihova največja zmaga je, da se po zadnjem žvižgu govori o igralcih, ne o njih. Vinčić pa je skozi leta vedno znova dokazal, da zna največje tekme voditi prav na tak način: mirno, zanesljivo in brez nepotrebnega hrupa ...
Adut španske nogometne prihodnosti je Lamine Yamal. FOTO: Hannah Mckay Reuters
