Ljubljanski maraton raste, povrhu je padel še rekord

Za maratonski tek mora biti idealno vreme. In v soboto in včeraj na 20. Volkswagen Ljubljanskem maratonu je bilo takšno. Dvodnevni festival zdržljivih nog in pljuč je v prestolnico zvabil približno 29.000 ljudi, s čimer je bil postavljen rekordni ljudski udeležbeni dosežek na maratonskem teku ljudskega vozila. Tek je ljudska sprostitev, a na 42 km in 195 metrov v enem krogu po Ljubljanski kotlini se je delilo tudi denar.

Prestižno maratonsko preizkušnjo je najhitreje pretekel kdo drug kot prebivalec črne celine, Etiopijec Limenih Getachew. Še več, s časom 2:08,19 je za šest sekund popravil rekord LJ-maratona. Tudi drugo mesto je šlo v etiopsko deželo, Mulugeta Wami je tekel 2:08:37, tretji pa je bil Samuel Rutto iz Kenije s časom 2:08:50. Štiriindvajsetletni Getachew ima sicer osebni rekord 2:06,49 iz lanskega nastopa v Parizu, kjer je osvojil drugo mesto, podprvak pa je bil tudi v Kölnu (2012) in v Hamburgu leta 2013. Za zmago in rekord proge mu je tokrat šlo 23.000 ljubljanskih evrov. Drugo- in tretjeuvrščeni bosta, ko bodo znani izidi kontrole jemanja prepovedanih poživil, prejela 12.000 in 8000 evrov.

Maratonci so ljubljansko preizkušnjo sicer začeli zelo hitro, a je ritem nato popustil in Getachew je še iz petnih žil komaj izvlekel rekordni rezultat. »Hvala za čestitke, zelo sem vesel. Vreme na začetku teka je bilo lepo, a še precej hladno. Imel sem možnosti, da bi še izboljšal odtečeni izid, a na koncu sem vseeno zadovoljen z doseženim. Zelo se zahvaljujem ljudem, ki so me spodbujali ob progi, Slovenija mi je prinesla srečo. Še preden sem prišel v Ljubljano, sem razmišljal o rekordu. Do 35. kilometra smo favoriti še bili v skupini, potem sem pospešil, drugi pa mi niso sledili. Uvidel sem, da moram maraton do konca odteči sam. Uspelo mi je, zdržal sem, čeprav je bilo težko,« je povedal Etiopijec Limenih Getachew, za katerega je bil Ljubljanski maraton prvi v letošnjem letu. O denarni nagradi pa je navrgel: »Najprej bom počakal, da pride denar, potem pa se bom z družino odločil, za kaj ga bom porabil.«

Prehitri Rus

Najboljši slovenski maratonec je bil Mitja Kosovelj; osvojil je deseto mesto (čas 2:20,53), postal je tudi letošnji državni prvak v teku na 42 km in 195 m. Ni pa mu uspelo odteči norme za olimpijske igre v Riu de Janeiru. »Z rezultatom sem zadovoljen, menim, da je še kar soliden, glede na to, da je to bil moj letošnji četrti maraton. Zdaj se bom odpočil, na začetku prihodnjega leta pa bom napadel normo za Rio. Do desetega kilometra sem bil še skupaj z ruskim tekmovalcem Olegom Grigorjevim, nato je pospešil, in sem tako ostal sam. Že od začetka je šlo malce prehitro, ravno zaradi tega, ker sem sledil ritmu Rusa, a odstop ni bil v igri. Pozneje sem tekel v svojem ritmu, proti koncu me je sicer malce pobiralo, a vse se je končalo v redu. Bile pa so kar idealne razmere za maraton,« je povedal Mitja Kosovelj. Drugo mesto v DP je osvojil Janez Mulej, tretje pa Gregor Kustec.

Pri ženskah je maraton prva končala Melkam Gizaw iz Etiopije; dosegla je čas 2:25:42 in za osemnajst sekund zgrešila rekord ljubljanske steze. Druga je bila Kenijka Rebecca Korir (2:30:36), tretja pa njena rojakinja Naomi Tuei, tekla je 2:33:58. Najboljša Slovenka in državna prvakinja je postala Neža Mravlje, njen čas je bil 2:49:33, druga je bila Petra Tratnik, tretja pa Jasmina Jelovšek. »Prvi del, 21 kilometrov, sem zelo dobro odtekla, s tem sem zelo zadovoljna. V drugem delu pa sem začela čutiti bolečine v nogi, ki me spremljajo že dve leti in jih ne morem odpraviti. Drugi del je bil zato katastrofalen. Na koncu koncev rezultat, glede na težave, niti ni bil tako slab. Zdaj bom poskusila še s kakšnim maratonom, moja želja pa je še vedno odteči normo za olimpijske igre,« je menila Mravljetova.

V malem maratonu na 21 kilometrov je bil najhitrejši Rok Puhar; najboljši je bil že lani, ko je prav tako postal državni prvak. Letos si je drugo mesto pritekel Mitja Krevs, tretje pa Robert Kotnik. Med tekmovalkami je slavila Tina Čačilo pred Katjo Juhart in Eriko Bagatin. V tekih na 10 km so bili v ospredju profesionalni atleti; pri fantih je bil najboljši Jan Petrač pred Blažem Gradom in Domnom Hafnerjem, pri dekletih pa je veteranka Sonja Roman ugnala mladi up Marušo Mišmaš, tretja pa je bila Tina Česnik.