Maraton Franja bo od 12. do 14. junija doživel častitljivo 45. izvedbo. Zato je bila predstavitev v Kristalni palači tokrat še posebej slovesna. Plakete in medalje so podelili številnim podpornikom in prostovoljcem, ki so prireditev za največje zanesenjake pod okriljem KD Rog – na prvem maratonu leta 1982 se jih je zbralo okoli 700 – povzdignili v svetovno priznani kolesarski praznik. Ta bo v BTC in na slovenske ceste spet privabil okoli 6000 udeleženk in udeležencev.
Tone Fornezzi - Tof si je skupaj z Zvonetom Zanoškarjem in Ivanom Winklerjem zamislil maraton Franja. FOTOGRAFIJE: Leon Vidic
Brez priznanj kajpak niso ostali najbolj vztrajni kolesarji, deveterica legend Franje, ki so prekolesarili vseh 44 dosedanjih maratonov: Roman Blatnik, Ljubo Dobaj, Dušan Dobnikar, Jože Dovžan, Ivan Ertl, Bojan Mandeljc, Konrad Merlak, Andrej Repovš in Ferdinand Vičič.
Nekoč so na prireditvi, ki so jo zasnovali Zvone Zanoškar, Ivan Winkler in Tone Fornezzi - Tof, startali v Tacnu, od leta 2003 pa v BTC, kar je Franji dalo zagon, da je postala kolesarski praznik za vse. »Izjemni dogodek, veličastna Franja praznuje jubilej, ki pa ne bi bil pravi brez vas in 7000 do 8000 udeležencev. Med nami je še vedno eden od idejnih očetov Tof, žal ni več Winklerja in Zanoškarja. Ve se, kdo je bil vizionar, mi smo z veseljem nadaljevali to pot. Leta 2003 je bila selitev v BTC nujna, če smo si želeli rast. Takšnega prostora, kot ga imamo v Ljubljani, ni na svetu. Brez izjemnih pokroviteljev ne bi šlo, pa tudi ne brez Mestne občine Ljubljana. Najboljši kolesarji na svetu so svojo pot začeli na Franji, tu sta bila Tadej Pogačar in Primož Roglič, pa tudi Andrej Hauptman in Gorazd Penko. Zelo pomembno je, kam peljemo Franjo v prihodnje. To je humana, solidarna prireditev, ki združuje vse od najmlajših do najstarejših. V tem kontekstu smo mednarodno najmočnejši, to je prava manifestacija amaterskega kolesarstva,« je povedal Jože Mermal, predsednik upravnega odbora BTC in dolgoletni predsednik organizacijskega odbora Franje.
Najboljši kolesarji na svetu so svojo pot začeli na Franji, tu sta bila Tadej Pogačar in Primož Roglič.
Penkovih 25 let
Ob tem se je zahvalil tudi direktorju Gorazdu Penko, za katerega bo letošnja Franja tudi jubilejna, vodil jo bo 25. »Dogodek je vsako leto čustven, še posebej, ko opazim, da vedno naletim na dobro voljo pri pokroviteljih, da so vsi pripravljeni sodelovati. To je moja 25. Franja, ne vem, ali bom dočakal 50. To je trenutek, ko se je treba zahvaliti vsem, ki so nam toliko let stali ob strani in ustvarjali to zgodbo. Če bi bilo to mogoče, bi na ta dogodek povabil tudi publiko ob trasi. Navijači so tisti, ki naši prireditvi dajo piko na i,« je dejal Penko, ki s svojo ekipo tudi letos pripravlja praznik s sedmimi prireditvami.
Direktor Gorazd Penko ne bi mogel prirediti tako velikega kolesarskega praznika brez podpore predsednika upravnega odbora BTC Jožeta Mermala, ljubljanskega podžupana Aleša Čerina in glavnega izvršnega direktorja BTC Damjana Kralja.
Odprl ga bo petkov kronometer od BTC do Domžal in nazaj (21,2 km, start 17.00), sledili bodo sobotni zmajev MTB izziv (108 km, od 7.00 do 9.00), barjanka (77 km, 8.00), družinsko-šolski maraton (25 km, 16.00), otroški izziv (1 km, 16.30) ter nedeljska veliki (156 km, 9.00) in mali maraton (97 km, 10.30).
»Ni velikih novosti, razen del na cestah. Nekoliko je spremenjena trasa gorskokolesarskega izziva, ki je še težja kot lani, saj je sedem kilometrov daljša. Je izziv, ki ga zmorejo le redki, zato bo v kratkem bržkone padla ideja, da pripravimo še nekoliko krajšo gorskokolesarsko traso. Želimo imeti tovrstni dogodek z več udeleženci,« se je v prihodnost ozrl Penko, ki letos pričakuje podobno udeležbo kot minula leta.
V imenu medijske hiše Delo je priznanje za dolgoletno podporo maratonu Franja prevzel direktor in v. d. odgovornega urednika Dejan Novaković.
»Zadnji teden pričakujemo največji naval na družinskem maratonu in barjanki, tako da pričakujemo od 5500 do 6000 udeleženk in udeležencev. To ne bo rekord, je pa v trendu našega maratona in drugih podobnih prireditev,« je nadaljeval komandant parade, ki je vodenje maratona pred četrt stoletja prevzel od Zvoneta Zanoškarja.
Prva skrb prirediteljev je varnost udeležencev, ki bodo morali letos biti pozorni na nekaj nevarnih odsekov. »Opozorili jih bomo na dela na spustu s Kladja na velikem maratonu ter na spustu s Suhega Dola proti Gorenji vasi na malem. Zaradi del bo obvoz pri Skaručni, zato je trasa za poldrugi kilometer daljša. Opozoriti velja še na spremenjen zaključek čez krožišče pri Žalah. Že pri krožišču pri POP TV bodo šli kolesarji na nasprotni vozni pas, ker bi bilo zaradi nove ureditve krožišča nevarno iti po dosedanji trasi. Tako smo rešili tudi skoraj vsakoletne zaplete, ko so si nekateri po levi strani krajšali pot čez krožišče. Zdaj gremo po najkrajši poti, ki je tudi najvarnejša,« je še povedal Penko.
