Mas v zavetrju, Roglič na vetru? Po vožnji na čas na Vuelti zaživele teorije zarote​

Malokateri del naših življenj je imun na teorije zarote, ki jih je zlahka širiti po družbenih omrežjih. To velja tudi za kolesarstvo, v katerem je še posebej lahko širiti bolj kot ne neosnovane obtožbe. Bodisi ko gre za uporabo prepovedanih substanc bodisi za druge oblike nepoštene pomoči. Na spletni zatožni klopi se je znašel tudi Enric Mas (Movistar), ki naj bi na domačih cestah kronometer življenja odpeljal s pomočjo zavetrja spremljevalnih vozil.

»Prizor s te fotografije zame ni nov. Gre le za ujet trenutek, vendar je to nekaj, česar ne maram videti in za kar ne bi pričakoval, da se bo zgodilo leta 2026,« je Sven Vanthourenhout, športni direktor pri ekipi Red Bull Bora Hansgrohe Primoža Rogliča, za Sporzo komentiral fotografiji, posneti iz zraka, ki sta na omrežjih sprožili val komentarjev. Na eni je Mas, na drugi Roglič na istem delu kronometrske trase.

Drugačna pa je postavitev njunega spremstva, Španec ima spremljevalni avtomobil bližje za seboj, pred seboj pa dva motorja ter se zdi aerodinamično precej bolj zaščiten kot Slovenec. »Ni prijeten prizor. Nekateri kolesarji so bili zaradi tega že prej zaskrbljeni. Takrat sem izrecno dejal, da se lahko osredotočimo le nase in na stvari, ki so pod našim nadzorom,« je nadaljeval Belgijec po 18. etapi, 32,5-kilometrski vožnji na čas v Jerezu de la Frontera.

V njej je Roglič pridobil 33 sekund proti Masu, kar je bilo manj od pričakovanj. Od drugega merjenja vmesnega časa do cilja je celo izgubljal proti Masu, ki v kronometrih nikoli ni bil konkurenčen, tokrat pa je proti zmagovalcu etape Stefanu Küngu (Tudor) v zadnjih 10 kilometrih izgubil le sekundo, potem ko je v prvih 22 kilometrih izgubil 50 sekund. Sprememba ritma je občutna.

»Ne bom se osredotočal na Masa, saj le izkorišča položaj. To je povsem logično. Enako bi storil tudi kateri od naših kolesarjev. Poudaril bi še, da gledamo izjemno močnega Masa. Če bo zmagal na Vuelti, si bo to zaslužil sam. Je v odlični formi, morda v najboljši, kar smo ga kdaj videli,« je Rogličev športni direktor zgodbo o domačijski pomoči končal z ugotovitvijo, da je bil Mas doslej močnejši od zasavskega orla.

Moserjev čudež

Zgodbe o pomoči domačim kolesarjem so sicer stare toliko kot kolesarski šport. Najbolj razvpita je teorija zarote z Gira 1984. »Ne verjamem v čudeže,« je Franceso Moser dejal pred zadnjo etapo, v kateri je moral za zmago nadoknaditi 1:21 proti nosilcu rožnate majice Laurentu Fignonu. V 42-kilometrski vožnji na čas s ciljem v Veroni je Italijanu uspel čudež, Francoza je odpihnil za 2:24 in pri 33 letih v enajstem poskusu končno dobil Giro. Fignon je sprva športno čestital Moserju, kasneje pa spregovoril o helikopterju italijanske nacionalne televizije RAI, ki naj bi odločilno vplival na razplet odločilne vožnje na čas.

»To lahko vidite na posnetkih. Vsi Moserjevi so posneti nizko in od zadaj, tako da so ga lopatice helikopterja potiskale naprej. Nato si oglejte moje posnetke, vsi so posneti od spredaj. Medtem ko je helikopter potiskal Moserja naprej, je mene potiskal nazaj,« je še 20 let kasneje trdil zdaj že pokojni francoski as.