Ko se kdo poslavlja, po navadi ne manjka solz. Ko se poslavlja 38-letni Marko Milić, pa je smeh na vsakem koraku, ob vsaki kavi, v vsakem telefonskem pogovoru. Tako je bilo tudi včeraj, ko je Milko dal še zadnji intervju, preden bodo nocoj ob 20.30 pod strop dvorane Stožice dvignili dres Union Olimpije s številko dvanajst. Milićeva kariera je trajala 24 let. Začel je v domačem kranjskem Triglavu, potem ga je pod svoje okrilje vzel Janez Rajgelj, ki ga je vozil na treninge v Ljubljano. Z Janezom sta ostala prijatelja do danes. »Kupoval mi je grozdje in skrbel zame,« Marko še danes ni pozabil, kaj je za njegovo kariero storil sokrajan. Iz Kranja se je Milić preselil v ljubljansko Olimpijo, s katero je leta 1997 osvojil tretje mesto v evroligi. Na finalnem turnirju v Rimu je v boju za bron tudi razbil tablo.
Potem sta ga mladostna volja in želja po dokazovanju gnali v Združene države Amerike. V Phoenixu mu ni uspelo uveljaviti svoje igre, na poskočnega Marka niso resno računali. Preudarni Milko se je z ženo Vesno (imata tri otroke, hči Tara velja za veliki teniški up) vrnil v Evropo, kjer je naredil zgledno kariero. Nosil je dres trinajstih klubov. Štirikrat je bil slovenski državni prvak. V sezoni 2006/07, ko je zapustil Olimpijo, je z Real Madridom postal prvak pokala Uleb in španski državni prvak. Zadnja leta je preživel v Aziji (Iran in Kuvajt). Z reprezentanco je igral na šestih evropskih prvenstvih in enem svetovnem, zbral je 59 nastopov, dosegel je 605 točk.
»Spominov in anekdot ne manjka. V teh dneh hodim po Ljubljani in srečujem nekdanje košarkarske prijatelje, smejimo se. Nikoli do zdaj nisem imel časa za tako močno nostalgijo,« pojasnjuje Milić malce nenavaden položaj, s katerim se sreča vsak športnik ob koncu bogate kariere. »Zadnjih nekaj let sem igral iz čistega užitka, za mano sta tudi avanturi v Iranu in Kuvajtu, ki sta me osebnostno obogatili. Na srečo poškodb ni bilo. A brez družine ni šlo. Dekleta so rasla, mene pa ni bilo po enajst mesecev. Tudi žena ima svoj posel. Zavedal sem se, da je napočil čas, da se dokončno vrnem,« je Millić pojasnil, kako je v njem dozorela odločitev za slovo. Ali bo napisal avtobiografijo, se še ni odločil. Mnogi menijo, da bi bilo zanimiveje videti film o Miliću. »Če bi lahko izbiral, bi najraje videl, da bi moj lik na platnu upodobil Jernej Šugman ali Jurij Zrnec. Oba bi znala dodati to človeško noto, pa še trebuh imata,« v svojem slogu pove Milić, ki je po novem »taksist«, njegova žena pa primorana, da spi z upokojencem.
Milko je bil vedno ljubljenec publike in ji je vedno dal celega sebe. V Slovenijo je prinesel košarkarski šov, prvi je na parketu preskočil avto. Prebil je led in šel med ameriške profesionalce. Ko je bilo treba, je bil klovn, bil pa je tudi tisti, ki je doživel veliko ponižanje. Tedanji trener Union Olimpije Jure Zdovc mu je pokazal vrata in januarja 2009 je Marko jokal, ker je moral tako surovo iz kluba. Menda ni sodil v Zdovčev koncept. Milko je danes to pozabil, do Zdovca ne goji zamer. Morda ni daleč dan, ko bosta morala tesno sodelovali. Milića bodo v prihodnjih tednih imenovali za odgovornega za delo z mladimi na Košarkarski zvezi Slovenije. Jure Zdovc pa na potrditev novega selektorskega mandata še čaka.