Ko je karavana 113. Toura 4. julija iz Barcelone krenila na 3320-kilometrsko pot do Pariza, so strokovnjaki po vsem svetu napovedovali eno od najbolj negotovih dirk zadnjih let. Tekmeci, kot so Jonas Vingegaard, Remco Evenepoel in veliki francoski up Paul Seixas, naj bi Tadeju Pogačarju povzročali več preglavic kot minula leta. Vendar je slovenski šampion na Elizejskih poljanah včeraj slavil svojo največjo in najbolj prepričljivo zmago na dirki po Franciji. Jacques Anquetil, Eddy Merckx, Bernard Hinault in Miguel Indurain, to so pravi Pogačarjevi zgodovinski tekmeci, največje legende Toura, ki se jim je 27-letnik s Klanca pri Komendi na vrhu večne lestvice pridružil s peto zmago. In to je storil v velikem slogu, o njegovi zmagi ni bilo nobenega dvoma.
Izjave šport
Mogoče so številke v zadnjih dveh letih enake, ampak včasih štejejo podrobnosti, pa tudi razpoloženje in čustva. Odpeljal sem super Tour.
Prvič po letu 2021 njegov prvi zasledovalec ni bil Vingegaard, ki ostaja edini, ki ga je v letih 2022 in 2023 ugnal na Touru. Danski šampion bi bržkone tudi letos končal na 2. mestu, če si pri padcu v 15. etapi ne bi zlomil ključnice in odstopil. Njegova nesreča je sledila neprespani noči, med katero so tako Vingegaarda kot Pogačarja iz postelje vrgli dopinški kontrolorji. To je bil najbolj sporen trenutek letošnjega Toura, na katerem se je Pogačar za en dan celo zdel ranljiv. Temu je botrovala skrivnostna bolezen, ki je v zadnjem tednu krožila v njegovi ekipi, a na srečo je zahtevala le odstop Brandona McNultyja. Ko se je kapetan moštva UAE – letos se je moral prvič soočiti tudi z žvižgi francoskih navijačev, ki že od leta 1985 čakajo na novo domačo zmago – zdel načet, je odgovoril z največjo mojstrovino dirke.
Nekateri gledalci mu prevlado zamerijo, tekmeci pa mu ploskajo. Vsem je jasno, da spremljajo zgodovino. FOTO: Stephanie Lecocq/Reuters
Alpe d'Huez za vse čase
V anale se bo vpisala njegova rekordna – morda tudi najboljša v karieri – predstava v 19. etapi na Alpe d'Huezu. Na najbolj mitskem vzponu Toura je pred 600.000 gledalci (takšna je ocena francoske televizije), med katerimi je bilo tudi na tisoče Slovencev, s časom 35:26 za 1:24 izboljšal 31 let star najboljši dosežek Marca Pantanija. Slavil je prvo zmago za slovensko kolesarstvo na največjem športnem stadionu pod prostim nebom, ob tem pa tekmece za vrh v skupnem seštevku pustil dve minuti in pol za seboj.
To je bil nesporni vrhunec Toura 2026, a ne gre pozabiti na druge Pogačarjeve podvige. Na njegove zmage v 3., 6., 10., 14. in 19. etapi. Zmagal je v skorajda vseh francoskih gorstvih, v Pirenejih, Centralnem masivu, Vogezih in Alpah. Njegova prevlada je bila tako prepričljiva, da je lahko poskrbel tudi za svojega najljubšega moštvenega kolega Isaaca del Tora.
71. v karieri
e Tadej Pogačar včeraj v Parizu oblekel rumeno majico.
Mladi ga še ne ogrožajo
Zmago mu je podaril že v 2. etapi v Barceloni, nato pa je 23-letnemu Mehičanu pomagal tudi na poti do bele majice najboljšega mladega kolesarja in končnega 3. mesta. In to na račun domačega ljubljenca Seixasa, ki je kljub temu prestal izjemen ognjeni krst na Touru. Pri 19 letih se je do konca boril za mesto na zmagovalnem odru in bo v prihodnosti kandidat za zmagoslavje v Parizu. A zaenkrat je Pogačarjev rumeni prestol nedotakljiv. Z 71 rumenimi majicami in 26 etapnimi zmagami se slovenski šampion tudi po teh statistikah bliža vrhu večne lestvice. »Od leta 2024 nisem postal dosti močnejši, številke so podobne, ampak pridobiš več izkušenj, stvari rešuješ drugače, majhne stvari se izboljšujejo. Mogoče so številke v zadnjih dveh letih enake, ampak včasih štejejo podrobnosti, pa tudi razpoloženje in čustva. Mislim, da se prav tu izboljšujem in nabiram izkušnje ter sem tudi zato odpeljal super Tour,« je Pogačar izjemno vzdušje v ekipi UAE izpostavil kot enega od ključev do uspeha.
Letošnja nenaklonjenost dela francoskih navijačev, ki so prestopili mejo dobrega okusa, je nakazala, da bo Pogačarjeva pot do zmage na Touru vsako leto težja. A je bil kos tudi temu in težko si je predstavljati, da ne bi zmagal še šestič in sedmič.
To so sladke skrbi za prihodnja leta. To sezono nas čaka še obilje spektakularnega dirkanja in najbrž tudi velikih slovenskih zmag. Kot kaže, se bo čez slab mesec dni začel dvoboj med Pogačarjem in Primožem Rogličem za zmago na Vuelti, sledila bosta še dva velika izziva v dresih slovenske reprezentance, SP v Kanadi in EP v Sloveniji.
