»Najprej me je zrinil s proge, potem pa s palico napičil v usta«

BOLZANO – Slovenski smučar prostega sloga Filip Flisar je zmagovalec tekme svetovnega pokala v smučarskem krosu v Innichenu 

.  Za Flisarja je bil to prvi finale v sezoni, doslej je bil najboljši na prejšnji tekmi v Montafonu, ko je zasedel peto mesto, v Innichenu tudi še nikoli ni bil boljši kot peti. Z zmago je v skupnem seštevku napredoval na četrto mesto, vodi pa Chapuis.

»Ves čas sem vedel, da sem hiter. A vsi vemo, kakšna disciplina je kros, da na progi nisi sam, da se lahko marsikaj zgodi. Priznam pa, da sem se zaradi slabših dosežkov na prvih tekmah pošteno žrl. Ni bilo lahko, a sem bil potrpežljiv, vedel sem, da bo prej ali slej vse, kot mora biti. Na tej progi v Innichenu doslej še nisem bil na stopničkah, a ledena površina in zahtevna proga sta mi ustrezali, kar sem tudi zaradi svoje odlične telesne pripravljenosti izkoristil,« se je zmage veselil Flisar.

S palico v usta

»Na vseh tekmah mi največ stresa povzroča vožnja v osmini finala. Prvi nastop je zame najtežji, tako je bilo tudi tokrat. Dogajale so se čudne reči, Lenherr me je najprej zrinil s proge, nato na enem skoku s palico napičil v usta, kar naenkrat sem se znašel na zadnjem mestu. A sem si rekel: zdaj pa dosti, to tako ne gre, na roko sta mi šla postavitev proge in ledena podlaga in v zadnjem zavoju sem se prebil naprej. Potem pa je bilo vse lažje. Bil sem sproščen, to sem pokazal tudi z gesto na cilju četrtfinala, v katerem sem še imel nekaj težav z Lenherrjem, nato pa je šlo vse gladko,« je dejal svetovni prvak, ki pravi, da obračuni z Lenherrjem niso plod sovraštva, ampak prijateljstva. »Midva sva zelo dobra prijatelja. Najina zgodba se je začela v lanski sezoni prav tukaj, ko sva se na progi malo pogovarjala s povišanimi toni. A sva se pogovorila, zdaj pa si izbirava drug drugega, čeprav si s tem povzročava težave. On je bil vedno zelo dober na startu, z njim sem imel probleme, a sem ga po pogodbi moral izbrati.«

V petek bo v Innichenu še ena tekma, zadnja v koledarskem letu. »To je bila peta tekma v 12 dneh, utrujeni smo kot psi, enim se to vidi bolj, drugim manj. Sam se mislil, da ni bolj utrujenega človeka od mene, a ko sem pogledal okoli sebe, sem videl, da nekateri komaj stojijo na nogah. Tudi moč je odločila današnjo tekmo, dobro, da je iz gozda prišla pohorska moč. A še ni konec, še bom potreboval moč, jutri jo bom črpal z vrha Pohorja,« ni izgubil smisla za humor Flisar.