Nakamuri dvoboj titanov

Največja šahovska spletna stran Chess.com je več kot uspešno spravila pod streho še eno tekmovanje najvišjega nivoja, ki je v zadnjih letih postalo eden njihovih najbolj prepoznavnih zaščitnih znakov – spletno hitropotezno prvenstvo. V inovativnem formatu izločilnih bojev se tekmeci med seboj merijo v treh časovno omejenih delih, kjer imajo v posameznih partijah pet, tri oziroma eno minuto časa za razmišljanje s sekundo dodatka po vsaki odigrani potezi. Kot običajno se je tudi letošnje izvedbe udeležilo veliko najboljših igralcev na svetu, finalni obračun pa je postregel s pravo poslastico za šahovske sladokusce, saj sta se v njem že tretjič v tem tekmovanju srečala Magnus Carlsen in Hikaru Nakamura. Njun dvoboj si je prek različnih platform za predvajanje vsebin v živo ogledalo krepko prek sto tisoč gledalcev.

Aktualni svetovni prvak je ameriškega specialista za hitre discipline in igranje na svetovnem spletu premagal v obeh predhodnih finalnih obračunih istega tekmovanja, leta 2016 in 2017. Nakamura je nato prepričljivo osvojil naslednje štiri izvedbe, v katerih pa Carlsen ni sodeloval. Slednji je pred začetkom tako sicer veljal za favorita, a nikakor ni bil nepomemben podatek, da mu Nakamure letos v sedmih medsebojnih obračunih še ni uspelo premagati. In tako je tudi v finalnem dvoboju potreboval zelo veliko časa za prvo celo točko, medtem ko si je Nakamura s svojim značilnim čvrstim slogom igre, s svojo neverjetno iznajdljivostjo in hitrostjo nabral precejšnjo prednost po prvem od treh delov.

Nekaj sekund prepozen

Slika 111

S krajšanjem časa za razmišljanje bi morale biti možnosti hitrega Nakamure vedno večje, a je Carlsen začel stopnjevati igro in zmanjševati svoj zaostanek. Nakamura se je izkazal za izredno izkušenega v tovrstnem formatu igranja in je tudi z zavlačevanjem uspešno ohranjal svoje vodstvo, ki pa je dobrih 15 minut pred iztekom obračuna pri najkrajšem času za razmišljanje vendarle dokončno izpuhtelo. V razburljivem zaključku si je nato Američan ponovno priigral dve točki prednosti, in čeprav se je Carlsen do samega konca trudil za izenačenje, mu je na koncu za to zmanjkalo časa. V zadnji partiji dvoboja mu je sicer uspelo zmanjšati prednost tekmeca na vsega eno točko, a je tudi po zaslugi taktike tekmeca do zmage prišel dobesedno nekaj sekund prepozno, zaradi česar ni dobil priložnosti za morebitno izenačujočo partijo.