Nezaupnica vlagateljev, po Olimpiji še v Mariboru rdeča luča za slovenske trenerje

Po desetih krogih 1. SNL so razmerja moči v mejah napovedi. »Pomoti« sta le Celje, ki je v svoji ligi in z naskokom daleč pred vsemi, ter Aluminij, ki se še drži za rep »petih velikih«, a bo slej ko prej tudi po točkah bliže drugi polovici prvoligašev. Bravo je v medsebojnem dvoboju z zmago s 4:2 potrdil trenutno boljšo formo od Kopra, Maribor in Olimpija sta tam, kamor sodita po vseh nesrečah. Podobno je na dnu, kjer so Domžale zajele zrak po prvi prvenstveni zmagi in začele dihati za ovratnik Muri, ki ji proti Olimpiji v porazu z 0:2 ni pomagala niti igra na ena vrata v drugem polčasu.

Mariborčanom se je po porazu v velikem derbiju ponesrečila še druga »gasilska« rešilna akcija, a je bila pod taktirko Radovana Karanovića v štajerskem derbiju še veliko bolj boleča. Toda zadnji vijolični prvak ni krivec za nemočno podobo v Celju, v kateri je bilo videti, da imajo Mariborčani tehnične in »mišične« potenciale za veliko več. Zavirajo jih le značajske slabosti, te narekujejo slabe taktične odzive na igrišču in vzdušje v slačilnici. V seštevku se zdi, da imajo Mariborčani večje adute, kot jih ima največji tekmec iz Stožic Olimpija. Njen novi trener Federico Bessone je začel rezultatsko obetavno, toda v nadaljevanju sezone bo štela tudi vsebina. Na vsak način si je Argentinec zagotovil mir, kakršnega zagotovo ne bo imel novi mariborski trener, kdorkoli že bo.

Domačih je več, toda ...

Tudi v Ljudskem vrtu mariborski prvi mož Adžun Iličali niti malo ne pomišlja o slovenskem strokovnjaku na trenerskem stolčku. Ne le Olimpija, pri kateri so se po neposrečenem poglavju z Zoranom Zeljkovićem odločili, da ne bodo več zaupali trenerjem z območja nekdanje države, po Boštjanu Cesarju jim obračajo hrbet tudi v Ljudskem vrtu.

Nezaupnica treh največjih slovenskih klubov slovenskim trenerjem izpostavlja naslednje vprašanje: Kaj je narobe z njimi, mar res ne premorejo znanja, jih tuji vlagatelji podcenjujejo? Na prvo žogo je trenutni krivec za izogibanje domačim strokovnjakom »plenilec« Albert Riera. Toda Španec je edinstven in zelo uspešen, celo v Evropi bi težko našli tako svojeglavega »tipa«, ki mu gre vse od rok in si drzne več in se prav veliko ne meni za okolje. Deluje po načelu, »ali bo po moje, ali pa me ni«.

A hkrati je pravočasno sledil trendom, oziroma je kar on eden od njegovih oblikovalcev, ki jih zadnja leta v Evropi in po svetu postavljajo Španci. Pri tem gre 43-letnemu Majorčanu zelo, ali pa najbolj v prid njegov sloves odličnega nogometaša. Podobno kot ga je imel Victor Sanchez.

Razmerje med domači trenerji in tujimi v 1. SNL je 6:4 ter je boljše, kot je bilo pred tednom dni po menjavi v Murski Soboti. Ni slabo, gledano iz »državotvornega« zornega kota. Toda, kdo med njimi, Aleš Arnol (Bravo), Slaviša Stojanović (Koper), Tonči Žlogar (Domžale), Milan Anđelković (Primorje), Darjan Slavic (Mura) in Jura Arsić (Aluminij), ima realne možnosti, da bi lahko dobil priložnost pri Olimpiji, Mariboru ali Celju, dokler plačujejo in vodijo politiko tuji vlagatelji? Nobeden.