

Victor Sanchez je rojaku Albertu Rieri trn v peti. FOTO: Matej Družnik

FOTO: ŽX IGD

Udarni možje v celjskem napadu Mario Kvesić, Franko Kovačević, Nikita Josifov in Danijel Šturm še niso rekli zadnje. FOTO: Voranc Vogel



Victor Sanchez proti Albertu Rieri drugič. Nocojšnji (21.00) hrvaško-slovenski derbi na evropski klubski fronti v 5. krogu konferenčne lige na reški Rujevici bo obudil trenerski dvoboj iz prejšnjega slovenskega prvenstva, v katerem sta španska strokovnjaka osvojila najpomembnejši lovoriki. Starejši, 49-letni Sanchez, je prav na Reki in z Olimpijo začel svoj odmevnejši evropski pohod, šest let mlajši Riera je na dobri poti, da s Celjem pripravi še eno evropsko senzacijo.

Med Špancema, Madridčanom in Majorčanom, ni pretirane ljubezni: prvi je po nogometnem profilu konservativni »madridist«, drugi je liberalni »barcelonist«. Na vrhu slednjih sta Pep Guardiola in Mikel Arteta, Albertova prijatelja in soustvarjalca smeri, ki z bolj ali manj vidnimi popravki vlada evropskemu nogometu. Rierova filozofija je celo najbolj skrajna, toda pobira pohvale in sadove. Ko se sooči s kolegom, ki se je po septembrskem prihodu na Reki že ujel z okoljem in zahtevami tamkajšnjih nogometnih navdušencev, ne uživa, kot zna sicer uživati. Majorčan lanskega izgubljenega prvenstva proti Olimpiji (še) ni pozabil, Sanchez je povrhu Rijeki preprečil preboj v konferenčno ligo, letos z njo lovi napredovanje v vsaj dodatne kvalifikacije za osmino finala.
Prav trenerja sta glavna akterja derbija, v katerem bo Rijeka v vlogi lovca, Celje pa plena. Rečani so na repu lestvice za napredovanje v dodatne kvalifikacije, s petimi točkami so na 24. mestu, Celjani so z devetimi tretji in zanesljivo med osmerico, ki bo čakala na drugo osmerico. Ambicije so podobne, Rierove so – kot vselej – maksimalne. Tudi na Rujevici bodo Celjani igrali za zmago in za neposredno uvrstitev med najboljših 16.
5
medsebojnih dvobojev sta imela v prejšnji sezoni Victor Sanchez in Albert Riera, dva je dobil Sanchez, dva sta se razpletla brez zmagovalca.
5
točk ima Rijeka po štirih krogih, Celje 9.
1,2
milijona evra so v ligaškem delu KL s tremi zmagami zaslužili Celjani.
Slovenski pokalni prvaki so po zadnjem prvenstvenem dejanju na obalo Kvarnerja dopotovali prešerno razpoloženi in s še enim prestižnim priznanjem za »minulo delo« – za ekipo leta. Toda za njimi je izjemno naporna sezona, ki v finišu jeseni kaže »rane« in načenja tudi nogometaše. Žan Karničnik je prvi od ključnih igralcev, ki je že na okrevanju, na srečo so drugi nared. Manjkal bo le kaznovani Darko Hrka, sicer Rierov uporabni in hvaležni vojščak. Celjani niso povsem razbremenjeni. Poraz bi ob drugih razpletih morda celo zapletel njihov glavni cilj – neposredno uvrstitev v osmino finala. Resda imajo vse v svojih rokah, saj bodo prihodnji četrtek gostili še Shelbourne, ki je predzadnji z eno samcato točko.
Rierova osrednja naloga bo prebrati Sancheza in njegov taktični načrt. V prejšnji sezoni je v petih dvobojih le enkrat ugnal Sancheza, ki je na Reki, kot se je pohvalil, našel več nogometne sreče kot v Ljubljani. Tudi njegove napovedi o zmagi so del te sreče. »Tu se počutim kot v Španiji, presrečen sem na Reki. Vse, kar me zanima, je, kako bomo premagali Celjane,« je bil jasen naslednik Rijekinega šampionskega trenerja iz prejšnje sezone Radomirja Đalovića. Sanchez je na hitro in gladko zavrnil namigovanja o možnosti za selitev na selektorski stolček Slovenije. »Nikakršnega klica ni bilo in ne oziram se na špekulacije medijev,« je zaprl poglavje o slovenski reprezentanci. Ob tem je sicer iskreno in spoštljivo govoril o Ljubljani, Olimpiji in slovenskem nogometu. »Če ne bi imel uspehov z Olimpijo, ne bi bil na Reki,« je povedal Sanchez, sicer Albertov trn v peti.
Rieri je malo mar, kdo je favorit. »Ne zdi se mi pomembno. Mi smo prišli po zmago in verjamemo vanjo,« je bil samozavesten Majorčan, ki se ne meni niti za to, da je domača zasedba skoraj trikrat vrednejša (v milijonih evrov 36,88 – 12,90). Njen najdražji in najboljši igralec Toni Fruk je vreden devet milijonov evrov. Za 24-letnega Slavonca sicer trdijo, da je tačas celo najboljši hrvaški igralec v HNL.
