Odlični Jan Oblak je v Stožicah rešil točko za Slovenijo

Neodločen izid na domačem igrišču pri slovenski nogometni reprezentanci po navadi ni botroval posebnemu zadovoljstvu. Razen če seveda na nasprotni ni stala katera od vodilnih velesil. Tokrat pa je točka na uvodni tekmi nove sezone lige narodov pred več kot 12.000 navzočimi v Stožicah prinesla olajšanje in na koncu pravzaprav kar dobro voljo. Kajti vsi do zadnjega na igrišču ter na tribunah so se zavedali, da jo je četa selektorja Boštjana Cesarja ob remiju s Škotsko brez golov zelo dobro odnesla. Na vrsti pa je že jutri makedonska ovira.

Pol ure konkurenčne predstave pač ni dovolj za želeni skalp telesno močnejšega tekmeca. Kajti slovenska vrsta je v sončnem sobotnem popoldnevu v Stožicah uresničila napovedi o agresivnem in tudi ustvarjalnem startu, a te zgodbe je bilo prehitro konec. Jasno, da se je po tekmi večina od dobrih 12.000 gledalcev – med njimi je bilo 1500 glasnih škotskih privržencev – spraševala, kaj bi bilo, če bi gibljiva napadalca Andraž Šporar in Danijel Šturm zabila vsaj en gol, poskus Vanje Drkušića pa namesto v vratnici končal v mreži, a obenem je bilo na dlani, da je bila Škotska v 2. polčasu boljša do takšne mere, da je bilo na koncu že kar čudežno, ko je ostala brez zmage. A to je dejansko preprečil že dobro desetletje eden vodilnih vratarjev na stari celini Jan Oblak.

Škoti so bili bolj čvrsti in močnejši v boju z našimi nogometaši.

Kot že tolikokrat doslej je bil zbran in zanesljiv, medlim soigralcem vlival samozavest, zlasti z dvema vrhunskima obrambama preprečil poraz domače reprezentance in spet potrdil, kako pomembna je za slovensko izbrano vrsto njegova navzočnost v vratih. Podobno kot omenjeni Drkušić je okvir vrat, tokrat Oblakovih, zadel Robbie Ure, na koncu se je po dinamični predstavi Škotov in skrb vzbujajočim razmerjem v strelih (17:4 za goste) razpletlo brez zmagovalca, slovenski selektor pa se je tolažil ob spoznanju, da prvič, odkar so ga pri NZS izbrali za Kekovega naslednika, januarja letos, njegovo moštvo ni prejelo gola. Ostaja pri eni zmagi v Črni gori, zdaj ima dva remija, doma s Ciprom ter to soboto s Škotsko, tesna poraza pa je pod Cesarjevim vodstvom Slovenija doživela v Budimpešti in Varaždinu.

Kako naprej? Časa je malo, po včerajšnji regeneracijski nedelji in današnjem treningu bo jutrišnji večer v Stožicah ponudil novo preizkušnjo, tokrat z makedonskimi nogometaši. Ti so jo za uvod doma s favoriziranimi Švicarji še slabše odnesli kot naši reprezentanti s Škoti, izgubili so namreč z 0:3 (Amdouni 2, Freuler) in zdaj se bodo seveda pognali v lov za točkami v Ljubljani. Upati je, da ne bodo kot prevečkrat v zadnjem času – tokrat s Škotsko, najbolj opazno pa lani s Kosovom – gostujoči privrženci glasnejši od domačih ...

Škoti so bili bolj čvrsti in močnejši v boju z našimi nogometaši.

Spet težave z igriščem

Na dlani je, da makedonski nogometaši nimajo takšne telesne moči in vzdržljivosti kot naši sobotni tekmeci, a obenem je tudi vprašanje, koliko moči je pobralo »ruvanje« s Škoti in v kakšnem stanju bo slovenska vrsta pričakala torkov večer. »Spremembe v postavi? Moramo videti, kdo bo do torka ostal 'živ',« je v prispodobi po tekmi dejal Cesar ter obenem upal, da bo igrišče višje kakovosti, kot je bilo na tej uvodni tekmi sezone v ligi narodov.

Tu prav opaznega zasuka ne gre pričakovati, travnata površina v takšnem stanju že dolgo ne pritiče slovesu osrednjega stadiona v glavnem mestu, poškodbe in krči to potrjujejo. Forma slovenskih reprezentantov pa tudi ni takšna, da bi z lahkoto preskakovali ovire slabega igrišča. Kje sta Timi Max Elšnik in Žan Karničnik z eura 2024? Zakaj štoperska naveza Jaka Bijol-Vanja Drkušić ni več tako zanesljiva? Je bil odhod Adama Gnezde Čerina v Arabski zaliv po nogometni plati prava poteza? To so le nekatera vprašanja, ki si jih zastavljamo v kratkem presledku med tekmama Slovenije s Škotsko ter S. Makedonijo.

»Prve pol ure tekme je naš temelj, kako zgodbo graditi naprej,« je kazalo prikimati selektorju v analizi uvodne reprezentančne tekme v sezoni, v kateri bo poglavitni cilj obstati v drugem kakovostnem razredu lige narodov. In pri tem bi bil prav lahko že prihajajoči torkov večer (tekma v Stožicah bo ob 20.45) ključen. »Moramo biti lačni zmag, da ne bomo zbirali le točko za točko. Zmage so tisto, kar šteje,« se zaveda Erik Janža, eden najvidnejših v sobotni slovenski igri in nepozabni strelec na stuttgartski premieri eura 2024 proti Danski. In to je pač bilo tisto poletje, ki se vedno znova vrača v spomin. Takrat je nogometna Evropa spoznala slovensko moč. Zdaj je od tedanje ravni naša izbrana vrsta oddaljena, a z jasnim ciljem, da se ji spet približa.