Olimpija ni premagala Kairata, trener Simao: »Z igro sem zadovoljen, z izidom nisem«

Olimpija je s spodrsljajem in neodločenim izidom (1:1) začela nogometno sezono in pot proti najmanj tretji zaporedni evropski jeseni. Prvih 90 minut v 1. kroga kvalifikacij za ligo prvakov proti kazahstanskemu prvaku Kairatu je bilo neprepričljivih na moštveni ravni in tudi posamični. Toda Ljubljančani niso v izgubljenem položaju, tudi v torek v Almatiju, kamor se bo zeleno-bela nogometna posadka odpravila že v soboto, bodo imeli vse v svojih nogah. Gol v gosteh ni več prednost.

»Z igro sem zadovoljen, z izidom nisem,« je po tekmi razmišljal 48-letni trener Jorge Simao, morda Olimpijin najšibkejši člen v prvi in najpomembnejši evropski tekmi sezone, ki bi se res lahko razpletla z zmago kogarkoli. Bližje so ji bili 90 minut podjetnejši zeleno-beli, osmoljenec Alex Tamm je zabil gol iz nedovoljenega položaja in zadel vratnico, Dino Kojić je imel v nogah matno potezo v dvoboju ena z ena z gostujočim vratarjem, tudi kakšna »domačinska« odločitev sodniškega debitanta na velikem odru, Grka Christosa Vergetisa, ne bi bila odveč ...

Olimpijin Portugalec Diogo Pinto je v 66. minuti k sreči hitro izničil vodstvo gostov – po nasprotnem napadu in neuspešnem postavljanju ofsajd zanke Ahmeta Muhamedbegovića na sredini igrišča je sedem minut prej žogo v prazno mrežo potisnil bodoči član Chelseaja, 16-letni Dastan Satpajev, in rojaku na trenerskem stolčku »dal še eno možnost«.

Vzdušje na delno zaprtih tribunah (zaradi Uefine kazni) v Stožicah je bilo prijetno, dobrih 5000 navijačev je bilo v boljši formi, a nogometni praktiki so že zastrigli z ušesi. Ali res lahko Simao stopi v velike čevlje Victorja Sancheza? Težko, nemogoče! Lukenj, odločitev in slabosti je bilo veliko, od izbire enajsterice in igralnih položajev do taktičnega pristopa, menjav igralcev ...

Mitrovski (še) ni Florucz

»Moje delo je analizirati, kaj moramo narediti, povedati igralcem, kako in kaj, in jih naučiti. So inteligentni, če jim bom povedal, kaj morajo narediti, bodo to naredili,« je povedal v zanko kolega na gostujoči klopi Rafaela Urazbahtina ujeti Portugalec. Simao je učitelj, trener, česar ni skrival, ali pa se je nespretno izrazil, ko je razlagal svoje poslanstvo. Ampak Olimpija na tekmah potrebuje vojskovodjo, stratega z avtoriteto. In tudi še kakšnega »fakina s prakso«, ki bo vedel, kako je treba ravnati z igriščem in ga ustrezno pripraviti. Tudi suha trava prenovljenega igrišča, zaradi katere so Ljubljančani potožili, da je onemogočala hitrejšo igro, je lahko usodna in sodi v paket zglednega evropskega moštva.

Ljubljančani so bili taktično nezreli, čas in nepoznavanje tekmeca nista dovolila drugega kot izrazito previden, a avtoritativen pristop, ki praviloma prinese tudi srečen gol, česar v domačem strokovnem štabu niso upoštevali. Z novinci, med katerimi sta bila največji razočaranji najdražji nakup Makedonec Dimitar Mitrovski (Raul Florucz se zdi zanj kot raketa) in Veljko Jelenković (Marcela Ratnika bo skoraj nemogoče nadomestiti), se bo moral pozabavati tudi športni direktor Goran Boromisa.

Ni še konec, to je najpomembnejše izhodišče. »Možnosti so še 50-odstotne,« je bil realen tudi gostujoči trener Urazbahtin, ki je obrambno taktiko pripravljal že nekaj tednov in imel na igrišču res disciplinirano moštvo. »Ki bo v Almatiju igralo drugače,« je prepričan in se nadeja Simao. Drugačna naj bi bila tudi Olimpija, upajmo, da boljša, s trenerjem vred.

Jorge Simao ni imel najbolj posrečenega debija na Olimpijinem trenerskem stolčku. FOTO: Voranc Vogel

Diogo Pinto (v objemu Ahmeta Muhamedbegovića) je preprečil Olimpijin poraz. FOTO: Voranc Vogel