Olimpija nič več v ligi EBEL?

V hokejskem Tivoliju nič novega. Olimpija je pred peščico ljubljanskih ljubiteljev najhitrejše moštvene igre v 39. krogu lige EBEL doživela nov, še 15. zaporedni poraz, tokrat jo je po podaljšku premagal madžarski Fehervar s 3:2 (2:0, 0:1, 0:1; 1:0), za zmaje sta zadetka dosegla Žiga Pešut in Sacha Guimond. Finančno, kadrovsko in organizacijsko povsem obubožani zeleno-beli so bili tako rekoč odpisani že na začetku sezone razširjenega avstrijskega prvenstva, dovoljenje za sodelovanje so lani dobili tik pred zdajci. Zato zdaj niti ne preseneča, da so pet krogov pred koncem rednega dela (zadnja tekma bo 15. januarja v Linzu) zabetonirani na dnu lestvice, za predzadnjim Dornbirnom pa zaostajajo kar 21 točk. Na decembrski skupščini tekmovanja so predsedniku kluba Marku Popoviču že dali vedeti, da takšna Olimpija v prihodnje ni več dobrodošla v tej regionalni ligi. Dejstvo je, da je Olimpija že tri sezone povsem nekonkurenčna, obeti s potencialnimi novimi sponzorji so sila klavrni, ob tem je v celotnem tekmovanju tržno najmanj zanimiva. Tudi zato so v vodstvu EBEL močno zastrigli z ušesi ob napovedani vrnitvi zagrebškega Medveščaka iz lige KHL v ligo EBEL. Tudi zato se marsikomu zdi povsem logično, da bo Olimpija letos primorana pomahati v slovo EBEL.

V zmajevem gnezdu živijo iz rok v usta, spremljevalci dogajanja pod Rožnikom se že pred vsako tekmo sprašujejo, kakšno zasedbo bo trener Bojan Zajc sploh imel na voljo. Predsednik kluba Marko Popovič ostaja optimist in zatrjuje, da bo Olimpija odigrala tudi drugi del tekmovanja v tej sezoni, ko se bo pomerila z moštvi iz spodnjega dela lestvice za uvrstitev v končnico osmih najboljših. »Ni strahu, da ne bi odigrali do konca. Pri nas stanje v tem trenutku ni nič slabše kot lani, toda žal ni niti kaj prida bolje.« Že to je signal, da se zeleno-belim piše slabo, če se ne bo kaj bistvenega spremenilo po današnjem zasedanju upravnega odbora, ki pa je bolj mrtva črka na papirju. »Predlagal bom ustanovitev projektne skupine, ki bi se ukvarjala izključno s pripravo na sezono 2017/18. Če nam do aprila ne uspe zbrati sponzorskih sredstev za vsaj polovico predvidenega sezonskega proračuna, potem je pošteno, da povemo, da je tako nemogoče iti naprej. Ocenjujem, da bi s 600.000 evri lahko spodobno izpeljali prihodnjo sezono. Morda še s kakšnim tujcem manj kot v tej sezoni, to je tudi še edina možnost za zmanjšanje stroškov ekipe,« je pojasnil Popovič, ki se mu v banki Addiko obeta novo delovno mesto v tujini. Že februarja bo nastopil nov položaj v Črni gori, kar pa je pravzaprav alarm za zeleno-bele, saj bi s tem izgubili prvega in tako rekoč edinega operativca s pooblastili. »Jasno mi je, da v takšni sestavi ne moremo iti naprej. Morda se bo kdo od članov upravnega odbora poslovil, verjamem pa tudi, da bomo dobili kakšnega novega človeka, ki bi lahko prevzel del mojih obveznosti. Sam se še naprej vidim kot predsednik s pooblastili in odgovornostmi, toda nujno potrebujem ob sebi še koga, ki bo opravil svoj del posla za klub,« je dejal Popovič.

Ni pa vse v tekočem poslovanju kluba. Ve se, da je Olimpija po predlanski uspešno izpeljani poenostavljeni prisilni poravnavi upnikom dolžna plačati 600.000 evrov dolga do 1. septembra 2019. V tem trenutku ni znan podatek, kolikšen dodatni dolg do igralcev, dobaviteljev opreme, prevoznikov in drugih je klub pridelal v zadnjih dveh sezonah. Kdo bi torej hotel prevzeti (so)vodenje tako zadolženega kolektiva, ki si je v zadnjih letih močno pokvaril poslovno-športni ugled? Marko Popovič se kljub trudu, iznajdljivosti in dobrim namenom že dve leti vrti v začaranem krogu, zato se bo moral najpozneje do aprila izjasniti, ali je v Ljubljani sploh mogoče ohraniti konkurenčnega EBEL-ligaša. Naravnost absurdno je, da v Tivoliju istočasno zgledno, ločeno od HDD Olimpija, deluje Hokejski klub Olimpija, kjer predsednik Tomaž Vnuk s svojo ekipo skrbi za razvoj podmladka. Zato tudi ali predvsem pri njih gre iskati odgovore o prihodnosti ljubljanskega hokeja...