Otroški smeh zapolnil Planico

Planičarji so se že ob šesti četrtkovi jutranji uri smukali okoli skakalnice pod Poncami in opravljali še zadnja drobna dela za spektakel, ki sledi v teh dneh. »Danes so naši gosti otroci, za njih se moramo še posebno potruditi. Veste, nekoč smo našim malim pred spanjem povedali pravljico, vsako pomlad pa jim skupaj z Zavarovalnico Triglav pričaramo pravo, otipljivo športno pravljico na prizorišču, kjer so uživali že dedki in babice naših današnjih gostov,« je povedal vodja skakalnice Iztok Pergarec in dodal: »Planica je ogledalo naše dežele, je posebna blagovna znamka, ki jo soustvarjamo vsi in jo moramo negovati za naše zanamce.«

»V Zavarovalnici Triglav ocenjujemo, da smo v več kot treh desetletjih letih v Planico pripeljali že skoraj 80.000 otrok. Namen tega projekta je otrokom iz vseh socialnih okolij dati možnost doživetja vrhunskega športnega tekmovanja v neokrnjeni naravi, jih spodbujati in navdušiti za zdrav način življenja,« je sporočila Katja Štruc iz Zavarovalnice Triglav: »Tudi letos smo v dolino pod Poncami s približno šestdeset avtobusi pripeljali več kot 3000 mladih navijačev iz vse Slovenije in jim omogočili ogled največjega slovenskega športnega praznika. Prav na kraju, kjer se je pred osmimi desetletji začela planiška zgodba, bodo znotraj akcije Triglav generacije v Planici otroci stiskali pesti za naše orle in preživeli športno-zabavni dan v naravi.«

Zavarovalnica Triglav je že 45 let zvesta Planici in tudi zlati sponzor Planice 2014. Letos so v Planico pripeljali otroke in njihove spremljevalce, sedem skupin otrok s posebnimi potrebami ter devet velikih družin z vseh koncev Slovenije, poleg ogleda finala svetovnega pokala v smučarskih skokih pa so za zabavo otrok povabili k sodelovanju še pevko Alyo.

Drobižek se je še malček stiskal v objemu svojih zimskih oblačil v jutranjih urah, a se je izza Ciprnka kmalu posmukalo sonce in so se nasmehi začeli glasno razlegati po tribunah ob vznožju skakalnice. Zastave in celotni navijaški arzenal pa kape je naša mladež dobila v dar in spomin na ta poseben dogodek, ki so ga s svojim veseljem pomagali sostvarjati. Ko je uradni napovedovalec prek zvočnikov dejal, da na odskočni rampi sedi naš, domači orel, je bilo seveda decibelov podpore tolikanj, da se jih ni dalo izmeriti. »Lepo, prijetno je, ker je Planica polna otroškega smeha, še naju malo pomladi dogajanje tukaj okoli skakalnice,« sta v en glas povedala Luka Pristov in Franc Koblar, najstarejša planičarja. Da, zapisali smo ju z veliko začetnico, saj sta gospoda vsakoletno zvesta Planici še iz časov, ko je v Rateče vozil vlak. »Prvič sva šla kot prostovoljca v Planico leta 1958, kot mlada fanta sva poprijela za vsako delo, ki so nama ga odredili, in nadejava se, da so med temi mladimi, ki so danes na tribuni, tudi takšni, ki bodo nekoč v prihodnosti našli pot do sem in nadaljevali to res izjemno tradicijo,« sta dodala 80-letna gospoda, ki sta se postavila na sončne žarke, ki so objemali vse prisotne na častnem kraju na vrhu skakalnice. Planica, čarobna. Za vse generacije.