Parižani so prvi po Realu iz Madrida ubranili naslov v ligi prvakov: »Nimamo dovolj!«

Finale lige prvakov (pričakovano) ni ponudil spektakla, pač pa izenačeno taktično tekmo, v kateri je zasluženo zmagala ekipa, ki si je bolj želela igrati. Paris Saint-Germainu se je izplačala potrpežljivost. Če se je lani v Münchnu sprehodil do prvega naslova proti Interju (5:0), je v Budimpešti moral čakati 120 minut, ko je zadnjo od serije petih enajstmetrovk za Arsenal zapravil Gabriel Magalhaes. PSG je prvi po madridskemu Realu (2016-18), ki je ubranil najbolj cenjeno lovoriko v klubskem nogometu, Luis Enrique pa se je pridružil izbrani druščini trenerjev, ki so premierno Uefino tekmovanje osvojili trikrat, v njej so še Zinedine Zidane, Bob Paisley in Pep Guardiola. Rekorder je Carlo Ancelotti s petimi naslovi.

Razmerje v strelih: 16:2, v okvir 4:1, posest 75:25 %, koti 11:3. Vse številke govorijo v prid Parižanom, ki so se znašli v zaostanku, ko je že v šesti minuti z lepim strelom iz bližine zadel Kai Havertz. Do izenačenja so prišli v 65. minuti, ko je 11-metrovko izkoristil lanski dobitnik zlate žoge Ousmane Dembele. »Ena najboljših lastnosti, ki jih imamo kot ekipa, je naša odpornost. Sposobni smo premagati vse težave,« je bil po tekmi vesel Enrique: »Čeprav je Arsenal najboljši, ko vodi z enim golom, smo vseeno prišli nazaj.«

Zdelo se je, da ima Arsenal recept, saj PSG v nezanimivem prvem polčasu sploh ni ogrozil vrat Davida Raye. Najboljši igralec sezone Hviča Kvarachelia in Desire Doue sta bila nevtralizirana na sredini, Angleži so povsem zadušili igro. Toda Francozov ni zagrabila panika in potrpežljivost se jim je poplačala, ko je Kvarachelia sredi drugega polčasa prodrl v kazenski prostor, kjer ga je nespretno podrl Cristhian Mosquera. Dembele je suvereno zadel za 1:1, to je bil že 45. gol PSG v sezoni lige prvakov, s čimer je izenačil rekord Barcelone iz sezone 1999–2000. Ključavnica ekipe Mikela Artete kljub temu ni bila odklenjena, Parižani so v raztrgani igri zaman iskali luknje v obrambi in končalo se je z loterijo enajstmetrovk, ki je naposled izluščila boljšega. Še eno potrdilo: PSG je imel 887 podaj, Arsenal 285!

Parižani ostajajo kralji v Evropi. FOTO: Andrew Boyers/Reuters

Ni Mbappeja, ni problema

Čeprav ne tako prepričljiva kot lani, je zmaga PSG proti Arsenalu, ki je bil na krilih prvega naslova angleškega prvaka po 22 letih, slajša. Predstavlja še en dokaz, da je Enrique zgradil moštvo, ki zna zmagovati na različne načine. To je pogosto uspevalo Realu. Ob tem zanimivost: Real in PSG sta v zadnjih petih letih osvojila po dva naslova v LP, za oba je igral Kylian Mbappe, ki pa še nima lovorike ...

Za tekmece mojstrov s Parka princev je še bolj skrb vzbujajoče dejstvo, da nič ne kaže, da se namerava PSG kmalu zadovoljiti in ustaviti. Mlada ekipa bo še napredovala. »Ostati moramo skromni. Ni še konec. Drug zvezdica na dresu je tu, zato bomo še naprej trdo delali in šli po tretjo,« je odločen komaj 20-letni Doue. Enrique je v nadarjeno ekipo vcepil delovno etiko in se poslovil od velikih egov, ki so v preteklosti vedno znova ostajali praznih rok. »Občutek je še močnejši kot lani, ker smo pred tekmo vedeli, kako težko bo igrati proti Arsenalu,« je dejal Španec, ki je Barcelono popeljal do naslova leta 2015. Pred to sezono ni dobil niti ene okrepitve.

Arsenal je v vsej sezoni lige prvakov na 15 tekmah prejel vsega sedem golov. Sezono bo kljub drugemu porazu v finalu (leta 2006 je klonil proti Barceloni) končal z nasmehom, včeraj so na ulicah severnega Londona imeli parado ob osvojitvi angleške lige. Enrique je v Pariz prišel leta 2023 in obljubljal kulturni premik, v katerem kolektiv prevlada nad posameznikom, kjer se največje zvezde branijo in trpijo skupaj. »Trener je glavni glas kluba. Sledimo mu, zaupamo mu. Od prvega dne je poudarjal, da je ekipa pomembnejša od igralca. Ustvarili smo ne le moštvo, temveč družino,« veliko povedo besede Achrafa Hakimija.

Legenda? Me ne zanima

Enrique, ki je v začetku maja praznoval 56. rojstni dan, ostaja skromen in ga ne zanimajo primerjave z največjimi strategi v nogometu. »Legenda? To me ne zanima,« je dejal Asturijec iz Gijona. »Bilo je veliko vzponov in padcev. Vedeli smo, da bo po kratkem počitku po finalu svetovnega klubskega prvenstva (poraz proti Chelseaju z 0:3; op. p.) prišlo do utrujenosti in poškodb. Igrali smo več tekem brez ključnih igralcev, a smo vseeno napredovali in zmagovali,« je povedal portugalski as Vitinha.

Kapetan Marquinhos je prvi dvignil pokal. FOTO: Angelika Warmuth/Reuters

Edini igralec PSG, ki je nastopil v prvem finalu leta 2020 (poraz z Bayernom z 0:1), je bil kapetan Marquinhos. »Imamo trenerja, ki nas bo potiskal naprej, da osvojimo tretjo ligo prvakov,« še nima dovolj 32-letni Brazilec. Prvi naslov PSG je bil plod 55-letnega čakanja, od tega 14 let pod katarskim lastništvom, drugi bi lahko pomenil začetek dinastije. »Najprej je bil Real Madrid, zdaj pa smo tu mi. Vso tekmo so se branili, nogomet je pravičen ... Zmagala je boljša ekipa,« je bil ponosen Fabian Ruiz, ki se je včeraj skupaj s 100.000 Parižani veselil na paradi v bližini Eifflovega stolpa, ki krasi grb PSG. Peter Zalokar