Kako idilično je, če živiš v alpski deželi z veliko vodnimi površinami, v bistrosti gorskega raja. Soča je bistra hči planin, na jezeru mesta kremšnit pa so v najboljših časih gladino brazdali Iztok Čop, Luka Špik in še plejada vrhunskih veslačev. Tudi brzice imajo svoje junake. Kanuist Benjamin Savšek je na zadnjih treh svetovnih prvenstvih osvojil dve srebrni odličji in eno bronasto, posrebril se je tudi včeraj na progi na londonskem obrobju. Na zadnjih olimpijskih igrah v britanski prestolnici in na isti progi je končal kot osmi, zatorej je povsem jasno, kaj bo naskakoval naslednje leto na olimpijadi v Riu de Janeiru. Namreč, še posebno z vidika tega, da slovenski kajakaši in kanuisti še niso žlahtno ukrotili olimpijskih brzic in domov prišli kot osvajalci odličja z OI.
Savšek je material za to, da konča črno tradicijo, a v kanuju ne igra le veslo, temveč tudi glava. Beni že zavrača, da bi mu za brazilska pričakovanja naložili preveč bremena na ramena, ve, da se bodo pravi junaki morali izkazati pod točno določenimi pogoji: biti vrhunski na točno določen dan. Kako bo svojo telesno uro navil, da bo zvonila, seveda z osvojitvijo odličja ravno na olimpijskih igrah, pa je zelo zapletena zadeva.
Peter Kauzer, včeraj četrti na svetovnem prvenstvu, na OI še ni unovčil svoje nesporne kakovosti, pred dvema letoma je bil šesti, pri zdajšnjih 32 letih pa ima v Riu zadnjo priložnost, da si naposled privesla žlahtno kovino. Dvakratni svetovni prvak se bo moral naposled osvoboditi svojih demonov ter telo in glavo uskladiti za veslanje brez zavor. Da ne pozabimo, tu sta še Sašo Taljat in Luka Božič, kanuistični dvojec, tako kot Kauzer tudi četrta na SP. V olimpijskem Londonu sta bila osma, torej ima Slovenija še eno orožje za naskok na tako želeno riovsko odličje, še posebno ker je slovenski par svetovni prvak iz lanskega leta. So pa kanuisti Savšek, Božič in Jure Lenarčič včeraj na ekipni tekmi SP osvojili tudi bron. Slovenija ima tradicijo v športu na brzicah, treba jo je le še olimpijsko oplemenititi.