Lansko zmagoslavje Tadeja Pogačarja v Sieni. FOTO: Alessandro Garofalo/lapresse
Peloton na toskanski beli cesti. FOTO: Marco Bertorello Afp
Trasa letošnje Strade Bianche.
Spomnimo se, na tej dirki je Pogi lansko leto grdo padel, a vseeno slavil zmago. FOTO: Marco Bertorello Afp
V soboto, 7. marca, bo v Toskani znova na sporedu ena najbolj spektakularnih enodnevnih kolesarskih dirk na svetu - Strade Bianche. Na 203 kilometra dolgi trasi z 3567 metri višinske razlike in kar 64 kilometri makadama bo v središču pozornosti svetovni prvak Tadej Pogačar, ki napada rekordno četrto zmago na tej znameniti toskanski klasiki.
Dirka se konča na legendarnem trgu Piazza del Campo v mestu Siena, ki s svojo edinstveno kuliso velja za enega najbolj slikovitih ciljev v svetu profesionalnega kolesarstva.
Letošnja trasa »belih cest« je nekoliko krajša kot v zadnjih letih, a zahtevnost ostaja izjemna. Kolesarje čaka 14 makadamskih sektorjev, ki so zaščitni znak dirke in pogosto odločijo zmagovalca.
Prvi odsek pride zelo hitro po startu, 2,4 kilometra dolg in razmeroma raven makadam, ki služi kot uvod v precej zahtevnejše nadaljevanje. Kmalu zatem sledi 4,8 kilometra dolg vzpenjajoči sektor, nato pa še 4,4 kilometra razgibanega makadama.
Po približno 50 kilometrih dirke se cesta začne vzpenjati proti znamenitemu toskanskemu mestecu Montalcino. Vzpon do utrjenega mesta meri štiri kilometre s povprečnim naklonom okoli pet odstotkov.
Po desetih kilometrih hitrega spusta pride najdaljši makadamski odsek dneva, 11,9 kilometra, ki se konča s kratkim spustom. Takoj zatem sledi še osem kilometrov dolg sektor, poln kratkih, stopničastih vzponov in spustov.
Po krajšem obdobju na asfaltu peloton zapelje na 9,5 kilometra dolg sektor San Martino in Grania, ki večinoma poteka navkreber in se konča z zavitim, strmim vzponom. Devetkilometrski spust nato vodi na 11,5 kilometra dolg makadamski sektor, ki velja za enega najtežjih na dirki.
Med najpomembnejšimi točkami dirke je tudi znameniti odsek Monte Sante Marie, kjer je Tadej Pogačar v preteklosti že večkrat sprožil odločilne napade. Če mu tam uspe pobegniti, ga je na teh prašnih cestah skoraj nemogoče ujeti.
V nadaljevanju v razmaku zgolj 16 kilometrov sledijo štirje makadamski odseki, ki pogosto dokončno razbijejo glavnino. Med njimi je tudi brutalni sektor Strade di Colle Pinzuto, kjer naklon na začetku doseže približno 15 odstotkov.
Pred zaključkom dirke se kolesarji še drugič podajo na vzpon proti Le Tolfe. Zadnji makadamski sektor je dolg 1,1 kilometra, konča pa se z izjemno strmim 18-odstotnim klancem.
Ko kolesarji prečkajo kapelico na vrhu, jih do cilja loči še 12 kilometrov, vendar tudi ta del ni lahak. Cesta se nenehno vzpenja, spušča in zavija, kar napadalcem omogoča, da povečajo prednost pred zasledovalci.
Zaključek Strade Bianche sodi med najbolj spektakularne v kolesarskem koledarju. Zadnjih 1,7 kilometra vodi skozi staro mestno jedro Siene.
Kolesarje čaka brutalni tlakovan vzpon Via Santa Caterina, dolg približno 500 metrov, s povprečnim naklonom 12 odstotkov, ki na koncu doseže kar 16 odstotkov. Po seriji ostrih zavojev sledi še zadnja ravnina na Piazza del Campo.
Slovenski šampion Tadej Pogačar letos sezono začenja prav na Strade Bianche. Čeprav gre za njegov prvi nastop v sezoni, je že večkrat dokazal, da ne potrebuje dolgega uvajanja v tekmovalni ritem.
Tik pred dirko so organizatorji na začetku sektorja Strade di Colle Pinzuto odkrili poseben mejnik, posvečen njegovim uspehom na dirki.
Pogačarjeva ekipa UAE Team Emirates XRG prihaja na start z močno zasedbo. Pomembno vlogo bi lahko odigral mehiški talent (ni več samo talent, je drugi najboljši kolesar na svetu trenutno) Isaac del Toro, ki lahko dirka brez pritiska rezultata in pomaga kapetanu. Med aduti ekipe sta tudi Jan Christen in Florian Vermeersch, ki sta sezono začela v zelo dobri formi.
Čeprav je Pogačar prvi favorit, ima na dirka več resnih izzivalcev. Eden najnevarnejših je Britanec Tom Pidcock iz ekipe Q36.5 Pro Cycling Team, zmagovalec Strade Bianche leta 2023. Na lanski dirki je celo nekaj časa sledil Pogačarjevemu napadu na Monte Sante Marie.
Veliko pozornosti bo deležen tudi Belgijec Wout van Aert, član ekipe Team Visma Lease a Bike, ki je na tej dirki zmagal leta 2020. Po nekajletnem premoru se vrača na makadamske ceste Toskane z jasnim ciljem, boj za zmago.
Med zanimivimi imeni je tudi komaj 19-letni francoski talent Paul Seixas iz ekipe Decathlon AG2R La Mondiale Team. Mladi Francoz je letos že zmagal na dirkah Volta ao Algarve in Faun-Ardeche Classic, zaradi napadalnega sloga pa ga mnogi že primerjajo s Pogačarjem.
Strade Bianche tako tudi letos obeta spektakel na prašnih toskanskih cestah. Če bo Pogačarju uspelo uresničiti načrt in napasti na pravem mestu, lahko slovenski as v Sieni vpiše še eno zgodovinsko poglavje - rekordno četrto zmago na eni najbolj slikovitih dirk v svetu kolesarstva.
Okolica Siene je popolno prizorišče za spektakel dirke Strade Bianche. Mesto Siena leži med blagimi griči Toskane in obiskovalca hitro prevzame občutek, da se je čas ustavil nekje v 13. stoletju. Prav v tem obdobju so začeli nastajati umetniški in arhitekturni biseri, ki so mestu prinesli svetovni sloves. Zaradi izjemno dobro ohranjenega srednjeveškega mestnega jedra je Siena od leta 1995 uvrščena na seznam svetovne dediščine UNESCO.
Srce mesta je trg Piazza del Campo, ki s svojo značilno školjkasto obliko nežno pada proti središču. Prav tu se vsako poletje odvija znamenita konjska dirka Palio di Siena, na kateri se v dramatičnem tekmovanju pomerijo posamezne mestne četrti -contrade.
Trg obkrožajo mogočne palače, med njimi Palazzo Pubblico in Palazzo Sansedoni, nad njimi pa se dviga znameniti stolp Torre del Mangia, zgrajen v 14. stoletju. S 102 metri višine je enako visok kot zvonik sienške katedrale, kar simbolično ponazarja ravnovesje med posvetno in božjo oblastjo.
Toda Siena ni le Piazza del Campo. Ozke ulice in majhne uličice skrivajo številne trgovinice in obrtne delavnice, kjer je mogoče kupiti lokalne izdelke ali poskusiti znamenite piškote Cantucci ob kozarcu sladkega vina Vin Santo. Prav v teh uličicah, ki vodijo proti velikemu trgu, je mogoče začutiti pravo vzdušje mesta, starodavno, a hkrati živahno. Zaradi tega je Siena popoln kulisni okvir za start in cilj ene najbolj slikovitih kolesarskih dirk na svetu.
Na južnih pobočjih gričevja Montagnola Senese leži Sovicille, kraj z izjemno koncentracijo cerkva, opatij, gradov in vil. Med najlepšimi primeri romanske arhitekture so župnijska cerkev Pieve di Ponte allo Spino, most Ponte della Pia ter pisan samostanski križni hodnik Abbey of Torri. Očara tudi pravljični Castello della Celsa in veličastna Villa di Cetinale.
Čez ozemlje občine Monteroni d'Arbia poteka znamenita romarska pot Via Francigena. Ob njej stojijo številni zgodovinski spomeniki, med drugim Castello di Lucignano d'Arbia in mogočna utrjena kmetija Grancia di Cuna iz leta 1314.
V osrčju neokrnjene pokrajine stoji majhna srednjeveška vas Murlo, kjer so arheologi odkrili pomembne ostanke etruščanske naselbine. Prav tukaj so našli tudi veliko knežjo stavbo, obdano z obrtniškimi delavnicami, eno ključnih odkritij o civilizaciji Etruščanov.
Obdana z ohranjenim obzidjem je tudi vas Buonconvento, ki je ohranila značilen srednjeveški videz. Posebno izstopa stolp mestne hiše Torre Civica di Buonconvento, del nekdanjega Palazzo Podestarile. Vsako leto septembra pa mesto oživi ob festivalu Sagra della Valdarbia, ki združuje kulinariko, glasbo in umetnost.
Med najbolj znanimi toskanskimi kraji je tudi Montalcino, ustanovljen že v času Etruščanov in danes svetovno znan po vinu Brunello di Montalcino. Mesto varuje mogočna trdnjava iz 14. stoletja, v bližini pa stoji tudi znamenita romanska opatija Abbey of Sant'Antimo.
V osrčju pokrajine Val d'Orcia leži San Quirico d'Orcia. Najbolj znani vrtovi so Horti Leonini iz 16. stoletja, pomembna pa je tudi cerkev Collegiata di San Quirico d'Orcia. Nedaleč stran je vas Bagno Vignoni z znamenitim termalnim bazenom na trgu Piazza delle Sorgenti.
Od leta 1996 je na seznamu svetovne dediščine tudi renesančno mesto Pienza, rojstni kraj papeža Piusa II. Središče mesta krasijo trg Piazza Pio II, palača Palazzo Piccolomini in katedrala Pienza cathedral.
V pokrajini Crete Senesi leži starodavna vas Asciano, kjer se prepletata umetnost in bogata zgodovina srednjega veka. Najjužnejši del območja Chianti pa predstavlja Castelnuovo Berardenga. Njegova pokrajina je prepoznavna po gričih, gradovih in drevoredih cipres. Prav tukaj se je leta 1260 zgodila znamenita bitka Montaperti, v kateri je Siena premagala Firence in za nekaj časa postala politično in gospodarsko najmočnejše mesto Toskane.
Copyright © Slovenske novice 2025. Vse pravice pridržane.
