Poraz Celja v Armeniji, a upanje o napredovanju ostaja: na poti do sanj so napake prepovedane

CELJE • Prvi poraz v sezoni! Morda bi kje prižgali alarmne signale, toda pri celjskem nogometnem klubu, ki je spomladi osvojil tretji naslov najboljšega v državi (po letih 2020 in 2024), zdaj dejansko še ni razloga za preplah. Celjani so resda na gostovanju v Armeniji ob svoji drugi oviri v letošnjih kvalifikacijah Uefine lige prvakov dosegli manj od želenega ter z domačim Araratom izgubili z 1:2, toda še vedno imajo zgodbo napredovanja k naslednjemu kvalifikacijskemu situ v svojih rokah ter tako prihodnji teden na domačem stadionu lahko izničijo tekmečevo prednost.

Seveda pa po vsem videnem v metropoli Armenije, dežele izjemne zgodovine ter tudi burnega obdobja pod streho sovjetskega imperija in tudi dobrih treh desetletij po njem, ostaja okus zapravljene priložnosti. Ni se bilo namreč težko znebiti vtisa, da bi jo slovenski prvaki lahko na tem drugem evropskem gostovanju v sezoni odnesli bolje kot s tesnim porazom.

Slovensko moštvo je v Jerevanu zabilo vodilni gol, zanesljiv strelec z enajstmetrovke je bil Svit Sešlar, spoštovan in cenjen pri klubskih delodajalcih tako zaradi prepoznavnega talenta kot tudi ponosa ob spoznanju o učencu domače nogometne šole. In prav lahko bi Celjani vodili že z 2:0, pa je žogo po strelu Armandasa Kučysa ustavila vratnica. V nadaljevanju tekme je nekaj napak botrovalo zasuku v igri, mojstrski strel domačega asa Artura Serobjana z več kot 25 metrov je prinesel izenačenje, nezbranost v obrambi gostov pa v 70. minuti pa prek Carlosa France vodstvo za domače in tako tudi končni izid – 2:1.

Kvesić osrednji junak

Po vsem videnem v dobrih 90 minutah tekme v podobni pripeki, kot smo jo v teh dneh vajeni pri nas, torej s temperaturo 30 stopinj tudi v večernih urah, bi lahko zapisali, da je potencial celjskega moštva na višji ravni kot pri tekmecih. Podobno kot tudi v prejšnjem kvalifikacijskem krogu, ko so imeli naši prvaki opraviti z albanskimi nogometaši.

Predvsem zasedba iz knežjega mesta – ne glede na občasne spodrsljaje in vidno odsotnost pomembnih adutov prejšnje sezone Žana Karničnika, Juana Nieta in Nikite Josifova – ohranja zmagovalno miselnost iz zadnjih sezon in ima tudi več kakovosti kot armensko moštvo, zato optimizem pred revanšo na domačem stadionu (torek ob 20.15) nikakor ni prepovedan.

»Moramo ostati optimistični, o tem smo se pogovarjali tudi v slačilnici. Večji del tekme smo nadzorovali igro, verjamem, da smo boljši,« pravi Mario Kvesić, v zadnjih tednih vodilni igralec celjskega moštva. Tudi v Jerevanu je bil ta 34-letni Hercegovec pogosto osrednji režiser napadalnih akcij, ob prejšnjem gostovanju v Albaniji je z goloma ohranjal izhodišče moštva za napredovanje, dvakrat je v polno zadel na povratni domači tekmi. Kako pomemben je za moštvo, pa je ne nazadnje pred dnevi potrdil tudi štajerski derbi, saj se je po njegovem prihodu na igrišče v 2. polčasu tehtnica igre krepko nagnila z mariborske strani na celjsko ...

Najprej na vrsti Olimpija

Kakorkoli, sedanja rumeno-modra nogometna zasedba ni daleč od novega zgodovinskega mejnika: po dveh sezonah konferenčne lige bi ta klub lahko doživel tudi za razred višje tekmovanje v evropski ligi. Za to potrebuje skupno zmago v dvoboju z Araratom, ta pa nato prinaša nagrado z vizumom boja za elitno ligo prvakov.

»Vesel sem že, ko stopim v Celju v trgovino ali pekarno, pa prejemam besede spodbude in čestitke za opravljeno. Lahko pa si predstavljate, kaj bi že za gostinsko in turistično dejavnost v tem mestu pomenilo gostovanje Barcelone ali Bayerna,« nam je pred dnevi, po remiju z Mariborom, dejal Vitor Campelos, portugalski strateg celjskega moštva. Prihaja iz zapriseženega nogometnega okolja, dobro se zaveda, kako je pot od paradiža navdušenih navijačev do pekla razočaranja in jeze zelo kratka.

Klub, ki se je v preteklosti zgolj občasno – vsekakor pa precej bolj redko od zdaj evropsko odsotnih Maribora in Olimpije – pojavljal pod mednarodnimi žarometi, zdaj dejansko ni daleč od omenjenega mejnika. A dosegel ga bo le ob popolni zbranosti, uveljavitvi dodane vrednosti na igrišču, kjer sta pod drobnogledom vedno znova predvsem Kvesić in Sešlar, ter brez padcev v igri, katerim se to moštvo ni moglo izogniti na vseh omenjenih pomembnih tekmah zadnjih dni.

Vitor Campelos, portugalski strateg Celja, je z igralci pred izzivom nadaljevanja kvalifikacij za ligo prvakov.

Mario Kvesić je zdaj udarni adut celjskega moštva.

Prvi test bo sobotna domača tekma z Olimpijo (ob 20.15), nato sledi odštevanje do novega velikega večera z bojem najprej za evropsko ligo in v primeru zmage še za ligo prvakov. Slednja je dosegljiva prek zmagovalca dvoboja Mjällby (Šve) – Slovan (Svk). Bolje kaže slednjemu, saj je uvodno tekmo na tujem dobil z 2:1. A zdaj si Celjanom še ni treba beliti glav s tem razpletom, predvsem morajo v mislih prihajajoči dvojček preizkušenj z Olimpijo in Araratom. To sta tekmi, na katerih lahko potrdijo, da je zmagovalna miselnost, ki smo jo omenili, še naprej močan adut v zadnjih letih prebujenega nogometnega utripa v mestu ob Savinji.