Preživeli so in spisali novo poglavje v zgodovini: na tribuni je dvoboj spremljal tudi Albert Riera

CELJE • Sezona je rešena! Slovenski nogometni prvaki so si zagotovili najmanj tretjo zaporedno evropsko jesen v konferenčni ligi. Skoraj tri ure je za Celjane trajala srhljivka s srečnim koncem (1:1 po 90 minutah, 2:2 po 120 minutah in 4:1 po strelih z 11-m) proti albanskemu prvaku Egnatia. Še s slabima dvema urama v Rogožini (3:3) je skupaj trajala kar pet ur, preden so varovanci trenerja Vitorja Campelosa naredili zgodovinski korak in v tretjem poskusu preskočili drugi krog kvalifikacij za ligo prvakov.

A Celjani niso blesteli. Za naslednjo veliko evropsko bitko proti armenskemu prvaku Araratu (kljub porazu proti Shamrock Rovers z 1:2 je napredoval s 3:2) bodo morali biti veliko boljši. Prvo tekmo bodo igrali v torek v Araratu, pred tem pa jih v soboto doma čaka še veliki štajerski derbi.

Način ni bil lep, niti zdrav za tiste s slabim srcem, a v skladu z obdobjem, ko se formo stopnjuje iz tekme v tekmo, ko so noge še trde, novinci pa še daleč od okrepitev. A v nogometu se lahko v 24 urah spremeni veliko. Ali kar vse.

Brezhibno izvajanje enajstmetrovk je prineslo veliko olajšanje na tribunah, v moštvu in vodstvu kluba. Prav nihče ne bi bil presenečen, če bi izpad prinesel vrnitev na trenerski stolček gledalca (navijača) na stadionu Z'dežele Alberta Riero, najbrž tudi občasnega reprezentanta Benjamina Verbiča. Vojničan čaka le še na zeleno luč.

Res je, trener Campelos je visel predvsem zato, ker tudi tretja tekma sezone ni prepričala, da ve, kako uglasiti orkester, ki pod Špančevo taktirko zdaj trpi. A pozor, tudi lani ali leto prej ni šlo gladko. To je značilnost poletnih kvalifikacij, v mnogočem posebnih in le za tiste najbolj potrpežljive, pogumne in vztrajne.

Toda naprtiti krivdo za počasno uigravanje in trpljenje le na 51-letnega Portugalca bi bilo nepošteno. Selektorji so se več kot ušteli, ko so na lahek način izpustili Žana Karničnika in Juanja Nieta, Nikito Josifova bi veliko težje zadržali, ker je v rokah še močnejših ruskih agentov, kot so celjski.

Novinci še niso okrepitve

»Niso še vrhunsko telesno pripravljeni, nekateri so prišli prepozno, nekateri še lovijo tekmovalni ritem,« je izpostavil težavo Campelos, ki ima tudi med ključnimi staroselci primanjkljaj v njihovih slabših formah. Armandas Kučys po hudi poškodbi ni takšen, kot je bil pred njo, za Marka Zabukovnika bo treba imeti potrpljenje, a je vsekakor dodana vrednost. Veljalo bi razmisliti o tem, da bi s Pepejem Danielom, ki je bolj viden kot koristen, zamenjala vloge v zvezni vrsti. Svit Sešlar je že s prvo podajo na tekmi pokazal, da tokrat ne bo blestel z mojstrovinami, a je v podaljšku in nato kot prvi strelec enajstmetrovke pokazal, zakaj je eden od vodij moštva, če ne kar prvi med njimi. Milot Avdyli ni sporen. Tudi branilska linija je zaradi poškodb načeta, vsaj Artemijus Tutyškinas se je vrnil, vratar Žan Luk Leban, čeprav brez resnejšega dela, je najstabilnejši del, krilna branilca ... Pijus Širvys še potrebuje minute, Leonardo Koutris je marljiv, iz tekme v tekmo samozavestnejši, a močno hendikepiran s pomanjkanjem centimetrov in moči. Novinca iz Avstralije in Senegala sta »kdo ve, kje«. Alpha Diounkou je imel, kot kaže, reference na »tik toku«, avstralski Gvinejec Yaya Dukuly je pri slavljenju gola z 11-m pokazal mimiko, ki nakazuje, da bi lahko imel vidnejšo in predvsem koristnejšo vlogo. Ko bo, če bo kdaj, nared. To so upravičeni pomisleki, ko gre za temnopolte igralce zunaj Evrope!

Celjski trener Vitor Campelos je izpolnil prvi cilj.

Domača zvezdniška rezervista Andrej Kotnik in Rudi Požeg Vancaš sodita v kategorijo »bili so nekoč«, drugi med koristne. Le o junaku ni bilo nobenega dvoma, to je bil zimzeleni Mario Kvesić. Svojo plačo je že poplačal, Albancem je zabil štiri gole.

Armandas Kučys (v sredini) še lovi strelsko formo.

Celjani za vzdrževanje visokih standardov in tudi za domačo bitko za prvaka potrebujejo igralca ali dva iz višjega kakovostnega razreda. Zdaj si ga celjski plačniki lahko privoščijo. A to ne pomeni, da so Armenci favoriti, za Celjane so morda veliko bolj idealni tekmeci, kot so bili obrambni in fanatični Albanci. Gorazd Nejedly