
Galerija

Primož Roglič (Red Bull Bora Hansgrohe) kljub trem padcem v tednu dni in zaostanku 3:53 za rožnato majico ostaja v karavani 108. dirke po Italiji. To je bila za slovenske navijače glavna novica tretjega, zadnjega dneva premora na Giru. Še bodo lahko stiskali pesti za svojega ljubljenca, odprti pa ostajata vprašanji, ali bo vztrajal do nedeljskega cilja v Rimu ter ali se lahko vrne v igro za zmagoslavje pod Kolosejem, ki se ta čas najbolj nasmiha Isaacu del Toru (UAE).
3:53 je zaostanek Primoža Rogliča pred zadnjim tednom Gira
Uradne informacije iz Rogličevega tabora so bile, kot smo tega že vajeni, tudi tokrat skope. Je pa nekaj pred poldnevom v javnost pricurljala novica, da se je zasavski orel skupaj z zdravniško ekipo svojega moštva odločil, da ne bo sestopil s kolesa. Objavila jo je Gazzetta dello Sport, ki je kot del skupine RCS, ki prireja Giro, brez dvoma dobro informirana.
Da Roglič, ki je na tleh pristal v makadamski 9. etapi, na ogledu trase kronometra v 10. etapi in še v Gorici v zaključku 14. etape, še ni stoodstoten, je potrdilo to, da so njegovi pomočniki na prost dan opravili krajši trening na kolesih, medtem ko je kapetan ostal v hotelu in vadil na trenažerju.
Kot kaže, bo svojega karbonskega konjička na italijanske ceste spet popeljal danes, ko bo bolj razvidno, kakšne so možnosti za odprti vprašanji, vztrajanje do cilja in boj za zmago. V resnici gre bržčas za le eno vprašanje, če se Roglič ne bo počutil najbolj in ne bo konkurenčen najboljšim, vztrajanje do Rima ne bo smiselno. Tako bi le trošil energijo, ki jo lahko vloži v priprave na vrhunec sezone, Tour de France, ki se bo 5. julija začel v Lillu.
Pri 35-letnemu Kisovčanu, ki ima z nezgodami na tritedenskih dirkah bogato zgodovino, smo sicer doživeli že domala vse možne scenarije. Zaradi posledic padcev je predčasno končal Tour 2021, 2022 in 2024 ter Vuelto 2022. Na Giru 2019 je kljub hudemu padcu v 15. etapi vztrajal do konca in ga končal na 3. mestu. Ne nazadnje je grdo padel tudi v 11. etapi Gira 2023, na katerem je nato na Višarjah osvojil rožnato majico.
Če bo šel Rogla v brezkompromisen boj za rožnato majico, si za vzornika lahko vzame Chrisa Frooma iz leta 2018. Po 15. etapi je Britanec zaostajal na videz nenadomestljivih 4:52, vendar se je dotlej vodilni Simon Yates v zadnjem tednu zlomil. Odločilna je bila 19. etapa z vzponom na Colle delle Finestre (ta bo tokrat na vrsti v 20. etapi), v kateri je Yates izgubil več kot pol ure, Froome pa je s samostojnim napadom tudi vse druge tekmece pustil tri minute za seboj. Dva dni kasneje je v Rimu slavil zadnjo od svojih sedmih zmag na tritedenskih dirkah.
Nadaljevanje dirke oziroma Rogličev pravi preizkus pripravljenosti za zaključni del Gira bo vse prej kot enostaven. Začetek zadnjega tedna, ko se razkrije, kako se je pri kateremu kolesarju telo odzvalo na zadnji dan počitka, prinaša petzvezdično 16. etapo v Gardskem hribovju. Na 203-kilometrski preizkušnji s 4.900 višinskimi metri bodo na sporedu štirje zahtevni vzponi, pravi dirkaški ognjemet pa bi lahko prinesla zadnja dva.
Najprej prelaz Santa Barbara (12,7 km, 8,3-odstotni povprečni naklon), nato še ciljni klanec na San Valentino (18,2 km, 6,1 %). Ta vzpona ne sodita med legendarne na Giru, a sta brez dvoma dovolj zahtevna, da premešata vrstni red v prvi deseterici skupnega seštevka. Nazadnje je sicer na Giru na San Valentinu zmago leta 1970 slavil Eddy Merckx, ki je nato osvojil drugo od svojih petih rožnatih majic.

Tu se ne bo videlo le, ali je Roglič spet čudežno vstal, temveč tudi, kako na dolgih vzponih noge nesejo vodilnega del Tora. Pa še, kakšne so taktične zamisli pri ekipi UAE, pri kateri je bilo doslej težko razbrati, ali bolj ščiti rožnatega 21-letnega Mehičana ali dobro leto dni starejšega Juana Ayusa, ki je Giro pred dobrima dvema tednoma v Albaniji začel kot kapetan in je ta čas na 3. mestu.