Revanša za Pariz, slovenski odbojkarji lovijo zmago proti Poljski in pot do kolajne

Le malo je manjkalo, pa bi se zgodba slovenske olimpijske odprave v Parizu končala sanjsko, s prvo kolajno v moštvenih športih. Najbližje so ji bili v predelanem nogometnem štadionu v Lillu rokometaši, odbojkarji pa so prepričani, da bi se domov vrnili z odličjem, če bi v četrtfinalu preskočili dve leti nazaj žal previsoko poljsko oviro. Tokrat imajo priložnost, da se v več kot 10.000 kilometrov oddaljenem Ningboju vrsti Nikole Grbića vsaj delno oddolžijo za razblinjene olimpijske sanje.

»Tako dolgo smo sanjali o olimpijskih igrah, na koncu pa to uresničili v Parizu. Bili smo res blizu kolajni, premagali smo Francoze na domačih tleh, ki so na koncu postali prvaki … Želimo poizkusiti še enkrat,« je pred tedni veteran Alen Pajenk odkrito govoril o olimpijski želji, ki se ni v celoti izpolnila.

Krivci za to so bili Poljaki. Vrsto let so bili Slovenci pod različnimi selektorji, od Andree Giannija dalje, trn v peti reprezentanci, ki črpa igralce iz širokega bazena izjemno kakovostnega poljskega prvenstva, kjer se je udomačil tudi Klemen Čebulj. V slovenski reprezentanci je pustil vrzel, vrata ima »Čeba« na široko odprta, možnosti za njegovo vrnitev v reprezentančni dres pa ni prav veliko. Poljake so Slovenci zaporedoma premagali na EP 2017, 2019 in 2021, za piko na i še v ligi narodov leta 2023, dotlej so Poljaki razvili pravi slovenski kompleks. Nato se je zgodba zasukala v drugo smer, polfinalni poraz na EP 2023 ni bil tragičen, četrtfinalni pod olimpijskimi krogi v Parizu pa je zarezal rano in zlati generaciji ni omogočil, da se za desetletje garanja nagradi z olimpijsko žlahtno kovino.

A zgodovina v Ningboju ne igra nobene vloge, na Kitajskem se gradijo temelji za prihodnost in nov olimpijski naskok na Los Angeles 2028. Predvsem pa Slovenci lovijo kolajno v tekmovanju, kjer se jim uspeh vztrajno izmika, čeprav so mu vselej blizu. Na prvem turnirju letošnjega poletja so Poljake po napetih petih nizih Slovenci ugnali, na zaključni turnir so prispeli v polni postavi, vključno z zvezdniki Wilfredom Leonom, Aleksandrom Šliwko, Kamilom Semeniukom in Tomašem Fornalom, starimi znanci slovenskih odbojkarjev. »V Gdansku smo dobili prave odgovore, zdaj točno vem, kako želimo igrati. Mi se ne bomo ukvarjali s tekmeci, če bomo igrali našo igro, nas nihče ne more premagati,« je izkušeni Grbić, ki je potrditev zaupanja dobil s pogodbo do konca olimpijskega cikla, samozavestno dopotoval na Kitajsko.

Servis bo ključen

Podobno razmišljajo tudi v slovenskem taboru. Na tekmi s Turčijo so postavili dober temelj, vrhunsko je v prvih dveh nizih delovala naveza Uroš Planinšič – Sašo Štalekar, za hitro igro in uspešen prvi tempo pa bo potreben kakovosten sprejem. Na najtežjih preizkušnjah Slovenci po pravilu prikažejo najboljši obraz, pritisk za to generacijo izvrstnih športnikov ni ovira. Dovolj zgovorna je statistika izenačenih nizov in tekem s t. i. tie-brakom, v katerih Slovenija praktično ne pozna poraza. Pretekle izkušnje s Poljsko kažejo, da se tudi v sobotnem jutru (9.00) v Ningboju obeta maraton, ne šprint.